6.
Prostorska ogroženost populacij divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji leta 1998Miran Čas, 1999, izvirni znanstveni članek
Povzetek: Leta 1998 je v ponovljenem vseslovenskem popisu aktivnosti rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) sodelovalo 473 lovcev in gozdarjev v 1.234 opazovanjih. Od skupno evidentiranih 559 rastišč je aktivnih le še 273 (49 %). Od 495 rastišč (88,6 %) v alpskem prostoru je bilo aktivnih 51 %, od ostalih 64 rastišč v dinarskem prostoru je aktivnih 33 %. Aktivne populacije so prisotne na 74 % površine evidentiranega območja razširjenosti. 80,3 % območja razširjenosti je ohranjenega v alpskem (22 ptic/km2) in 19,7 % v dinarskem prostoru (0,07 ptic/km2) na 4.839 km2 ali 22 % površine Slovenije. Delež aktivnih rastišč v gozdovih na površinah po 200 m višinskih pasovih narašča linearno, od samo še 16 % aktivnih rastišč nad 601 do 800 m nadmorske višine do 70 % nad 1.401 do 1.600 m. Pod 1.000 m je le 11,2 % vseh aktivnih rastišč. Optimum populacijske gostote je nad 1.201 do 1.600 m na 66 % vseh aktivnih rastišč z 0,59 ptic in 0,18 aktivnega rastišča/km2. Po letu 1986 je število aktivnih rastišč upadlo za 199 (42 %), od tega za 41 % v alpskem in 53% v dinarskem prostoru. Število opuščenih rastišč narašča linearno s padanjem po 200 metrskih višinskih pasovih, od 22,9 % nad 1.401 do 1.600 m do 78,9 % nad 601 do 800 m. Najbolj ogrožena so robna območja razširjenosti v predalpskem ter v dinarskem prostoru, najbolj ohranjena so v gorskih gozdovih smreke in bukve.
Ključne besede: divji petelin, Tetrao urogallus (L.), areal razširjenosti, habitat, gozd, gozdnata krajina, spreminjanje gozda
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4607; Prenosov: 1875
Celotno besedilo (3,01 MB)
