Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (globalne spremembe) .

1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv suše na drobne korenine dreves in ektomikorizo v gozdnih ekosistemih
Tanja Mrak, Hojka Kraigher, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Sušni stres sproži tako pri drobnih koreninah dreves kot pri ektomikoriznih glivah številne spremembe na različnih nivojih. Drevesa se branijo pred sušo z mehanizmi izogibanja in tolerance. Suša lahko vpliva na kolonizacijo z ektomikoriznimi glivami in na strukturo ektomikorizne združbe. Pomembno vlogo pri preživetju mladja ob suši imajo skupne micelijske mreže. Ob zmerni suši je kolonizacija z ektomikoriznimi glivami večja kot ob ekstremni suši, kar ima za drevo številne pozitivne učinke. V sušnih razmerah se pogosto še posebej poveča pogostnost ektomikorizne vrste Cenococcum geophilum Fr., ki omogoča, da drobne korenine ostanejo funkcionalne in takoj po končanem sušnem obdobju pričnejo z absorpcijo vode. V sušnih razmerah se poveča tvorba težko razgradljivih molekul v koreninah (lignin), prav tako pa se težko razgradljive molekule (melanin) tvorijo tudi pri ektomikorizni vrsti C. geophilum, kar prispeva h kopičenju težko razgradljivih organskih snovi v tleh.
Ključne besede: globalne spremembe, drobne korenine, mikorizne glive, prilagoditve, organska snov v tleh
Objavljeno v DiRROS: 29.11.2019; Ogledov: 6878; Prenosov: 2244
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Odziv gozdnega drevja na globalno segrevanje
Tom Levanič, 2017, kratki znanstveni prispevek

Povzetek: Globalno segrevanje vpliva na gozdne ekosisteme, kar je mogoče opaziti v vedno večjem odmiranju dreves in sušenju večjih predelov gozdov. Vzrok za globalno segrevanje je dvigovanje koncentracij toplogrednih plinov v atmosferi, kar je posledica pretirane porabe fosilnih goriv, izsekavanja gozda, kurjenja z biomaso, intenzivnega kmetijstva in prometa. Odziv dreves na globalno segrevanje smo z dendrokronološkimi metodami proučili na rastiščih na zgornji gozdni meji in v nižinah JZ Balkana in ugotovili, da so prvi znaki vpliva globalnega segrevanja na rast dreves že vidni. Na zgornji gozdni meji, kjer ima temperatura ključno vlogo na rast, je odziv sprva pozitiven, v nižinah pa imajo ključno vlogo padavine; zmanjševanje količine padavin negativno vpliva na rast in je vzrok za hitro povečevanje odmiranja v nižinskih gozdovih.
Ključne besede: globalne spremembe, odzivi dreves, dendroklimatologija, Balkan, rekonstrukcija klime
Objavljeno v DiRROS: 11.05.2017; Ogledov: 4621; Prenosov: 849
.pdf Celotno besedilo (734,33 KB)
Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh