1. |
2. |
3. |
4. Tipi ektomikorize - taksonomija, pomen in aplikacijeHojka Kraigher, 1996, izvirni znanstveni članek Ključne besede: mikorizosfera, ektomikoriza, tipi, identifikacija, karakterizacija, ekosistem, vloga, bioindikacija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4216; Prenosov: 1878 Celotno besedilo (1,79 MB) |
5. Izbor in priprava predela za celostni monitoring vplivov onesnaženega zraka na ekosisteme v SlovenijiIgor Smolej, Lado Kutnar, Mihej Urbančič, 1996, izvirni znanstveni članek Ključne besede: monitoring, zrak, onesnaženost, vplivi, ekosistem, predeli, izbor, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4211; Prenosov: 1791 Celotno besedilo (1,14 MB) |
6. Analiza in prostorsko modeliranje habitata jelenjadi (Cervus elaphus L.) jugozahodne Slovenije v rastrskem GIS okoljuKlemen Jerina, Miha Adamič, Anton Marinčič, Valentin Vidojevič, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: jelenjad, populacijska dinamika, Cervus elaphus, gozdni ekosistem, upravljanje divjadi, diskriminativna analiza, GIS, model, areal razširjenosti Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4616; Prenosov: 1985 Celotno besedilo (1,27 MB) |
7. Pestrost posebnih gozdnih ekosistemov kot kazalnik rastiščnih razmer in gospodarjenja : zaključno poročilo projekta št. V4-0438-01Lado Kutnar, Mihej Urbančič, Andrej Martinčič, Matjaž Čater, Polona Kalan, Igor Smolej, Primož Simončič, 2004, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gozdni ekosistem, biotska raznovrstnost, rastiščne razmere, gospodarjenje z gozdovi, ekologija rastlin, barja Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3277; Prenosov: 1012 Celotno besedilo (21,45 MB) |
8. Le najboljše od bobrov - praktični pristopi za ohranitev pozitivnih vplivov bobra in zmanjševanje konfliktovSaša Vochl, Duncan John Halley, 2017, strokovni članek Povzetek: Bober (Castor fiber) je ključna ekosistemska vrsta, ki s svojim delovanjem zelo vpliva na biotsko pestrost. Posledica podiranja dreves, gradnja jezov in kopanja v brežine so lahko tudi konflikti z ljudmi. V Slovenijo se je bober vrnil leta 1998 in z večanjem številčnosti pričakujemo povečanje konfliktnih primerov. Odvzem iz okolja je le kratkoročna rešitev, saj bobri izpraznjeno mesto ponovno naselijo. Slovenija nima znanja in izkušenj na področju preprečevanja poplav kot posledice bobrovih jezov. Z neinvazivnimi ukrepi je mogoče zmanjšati negativne posledice bobrovega delovanja in hkrati ohraniti vse pozitivne vidike njegove prisotnosti v okolju. Takojšnje in učinkovito razreševanje konfliktov je zelo pomembno, saj pripomore k zviševanju tolerance ljudi do bobrove prisotnosti. Ključne besede: preprečevanje konfliktov, bobri, bobrov jez, upravljanje z divjadjo, upravljanje z biotsko pestrostjo, vplivi na ekosistem Objavljeno v DiRROS: 19.04.2017; Ogledov: 4106; Prenosov: 757 Celotno besedilo (2,66 MB) |