11. Priročnik za fenološka opazovanja dreves v mestu in urbanih gozdovihUrša Vilhar, 2014, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: fenologija, urbani gozdovi, monitoring, drevnine, drevesa, priročniki Objavljeno v DiRROS: 01.02.2021; Ogledov: 1356; Prenosov: 451 Celotno besedilo (1,17 MB) |
12. |
13. Odziv urbanega drevja na podnebne razmere v mestnem okoljuBorut Sever, Marinka Brglez Sever, 2020, strokovni članek Povzetek: V urbanem okolju drevesa strukturno in ekološko prispevajo h kakovosti mestnega življenja in predstavljajo pomemben ukrep za prilagajanje podnebnim spremembam. V članku je naveden pregled objav, v katerih so opisane urbane podnebne razmere in okoljski vplivi, ki so jim izpostavljena drevesa v mestnem okolju. Hkrati je v pregledu objav definirana vloga dreves v urbanem okolju, obravnavani pa so tudi dejavniki stresa pri urbanem drevju. Nekaj zbranih informacij opisuje toleranco in fiziološki odziv posameznih drevesnih vrst na podnebne spremembe in nekatere druge dejavnike stresa pri urbanih drevesih. Vključen je tudi opis mehanizmov, ki lahko pripomorejo pri omilitvi učinkov temperaturnega in sušnega stresa v mestnem okolju Ključne besede: urbana drevesa, podnebne spremembe, temperaturni stres, sušni stres, urbana mikroklima Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 1613; Prenosov: 401 Celotno besedilo (299,28 KB) |
14. Drevesne naravne vrednote v registru naravnih vrednot SlovenijePia Caroline Adamič, Robert Brus, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je bila podrobna analiza registra drevesnih naravnih vrednot Slovenije, ki vsebuje skupaj 2529 dreves in skupin dreves. V raziskavi smo prikazali deleže posameznih drevesnih vrst, njihov geografski izvor, merila vrednotenja, povprečne in največje mere drevesnih vrst, njihove lokacije in nahajališča ter poškodovanost dreves. Ugotovili smo, da je najpogostejša drevesna vrsta v registru lipa (42,67 % dreves) in da 87,4 % vseh dreves v registru pripada avtohtonim vrstam. Od tujerodnih vrst jih največ izvira iz Severne Amerike, po številu osebkov pa je tujerodnih vrst največ iz drugih delov Evrope. Najbolj pogosto merilo vrednotenja je izjemnost drevesa, predvsem obseg in višina, najdebelejše drevo v registru je Gašperjev kostanj (obseg 1104 cm), najvišje pa Sgermova smreka (višina 62 m). Največ izjemnih dreves raste ob domačijah in kmetijah (31,2 %) in v bližini sakralnih objektov (17,9 %). V registru je 36,3 % dreves brez evidentiranih poškodb, 59,6 % je poškodovanih, za 4,1 % pa ni podatka o poškodovanosti. Največja pogostnost dreves je v okolici Ljubljane in na Pohorju. Register vsebuje velik delež zastarelih podatkov, zato bi bilo treba narediti pregled aktualnega stanja drevesnih naravnih vrednot in ga dopolniti z novimi izjemnimi drevesi. Ključne besede: drevesne naravne vrednote, register naravnih vrednot Slovenije, drevesna dediščina, izjemna drevesa Objavljeno v DiRROS: 03.09.2020; Ogledov: 3746; Prenosov: 2198 Celotno besedilo (3,29 MB) |
15. |
16. |
17. |
18. Korak proti bolj objektivnemu kartiranju funkcij gozdaMitja Skudnik, 2018, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: varovalna funkcija gozda, gozdnogojitveni ukrepi, drevesa, kakovostni sortimenti, kartiranje, varstvo gozdov Objavljeno v DiRROS: 07.03.2018; Ogledov: 3185; Prenosov: 799 Celotno besedilo (44,47 KB) |
19. Uporaba metod strojnega učenja za preučevanje odnosov med značilnostmi branik in okoljemJernej Jevšenak, Sašo Džeroski, Tom Levanič, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Različne študije so pokazale, da lahko z nelinearnimi metodami bolje opišemo (modeliramo) odnos med branikami in okoljem. V naši študiji smo primerjali (multiplo) linearno regresijo (MLR) in štiri nelinearne metode strojnega učenja: modelna drevesa (MT), ansambel bagging modelnih dreves (BMT), umetne nevronske mreže (ANN) in metodo naključnih gozdov (RF). Za primerjavo teh metod modeliranja smo uporabili štiri množice podatkov. Natančnost naučenih modelov smo ocenili z metodo 10-kratnega prečnega preverjanja (ang. 10-fold cross-validation) na naši množici in preverjanjem na dodatni testni množici. Na vseh množicah smo dobili boljše statistične kazalce za nelinearne metode s področja strojnega učenja, s katerimi lahko pojasnimo večji delež variance oz. dobimo manjšo napako. Nobena metoda se ni pokazala kot najboljša v vseh primerih, zato je smiselno predhodno primerjati več različnih metod in nato uporabiti najprimernejšo, npr. za rekonstrukcijo klime. Ključne besede: strojno učenje, primerjava metod, dendroklimatologija, umetne nevronske mreže, modelna drevesa, ansambel modelnih dreves, naključni gozdovi, linearna regresija Objavljeno v DiRROS: 21.02.2018; Ogledov: 5234; Prenosov: 3270 Celotno besedilo (1,18 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
20. |