91. Vpliv velikosti rastnega prostora na rast smreke v mlajših zunajgozdnih nasadihJanez Božič, Lado Eleršek, 1991, izvirni znanstveni članek Ključne besede: smreke, rast, lesni nasadi, rastni prostor, Picea abies, prirastek, izbiralno redčenje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4431; Prenosov: 1871
 Celotno besedilo (861,40 KB) |
92. Nastanek in značilnosti barierne cone ter lesa nastalega po ranitviNiko Torelli, Primož Oven, Martin Zupančič, 1990, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Abies alba, električna upornost, skorja, kambijeva cona, propadanje gozdov, drevesna kondicija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4276; Prenosov: 1845
Celotno besedilo (1,84 MB) |
93. Električna upornost kot kazalec zdravstvenega stanja in možnosti jelk za preživetje na območjih z zračno polucijoNiko Torelli, Dušan Robič, Martin Zupančič, Primož Oven, Franc Ferlin, Bojana Križaj, 1990, izvirni znanstveni članek Ključne besede: jelka, Abies alba (Mill.), propadanje gozda
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4396; Prenosov: 1830
Celotno besedilo (495,65 KB) |
94. |
95. Primerjalno testiranje jelovih provenienc glede nekaterih fizioloških značilnosti v zvezi s propadanjem jelke na slovenskem ozemljuMiran Brinar, 1974, izvirni znanstveni članek Ključne besede: jelka, provenience, Abies alba Mill., propadanje jelke, umiranje jelke, Slovenija, filogenija, brinarjeva jelka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4125; Prenosov: 1766
Celotno besedilo (2,71 MB) |
96. |
97. |
98. Zanesljivost volumenskih funkcij na primeru drevesne vrste smreke v SlovenijiGal Kušar, David Hladnik, Milan Hočevar, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Primerjali smo različne volumenske funkcije za ocenjevanje volumnov dreves. S pomočjo sekcijskih meritev (Newtonova metoda) smo izračunali prave ocene volumnov dreves 88 posekanih smrek na Pokljuki. Te smo uporabili za izdelavo regionalnih trovhodnih volumenskih funkcij, (dvovhodnih) deblovnic in tarif. Standardna napaka ocene povprečne vrednosti volumna drevesa je najmanjša pri trovhodnih volumenskih funkcijah (5,0 %), nato pri deblovnicah (11,7 %) in največja pri tarifah (15,1 %). Zanesljivost in uporabnost izdelanih regionalnih ter drugih volumenskih funkcij smo preverili na dveh hektarskih raziskovalnih ploskvah. Ugotovili smo, da s prirejenimi nemškimi deblovnicami smrekam določimo previsoke volumne. Ker volumne iz teh deblovnic uporabljamo tudi pri določanju prirejenih tarif na Slovenskem, je s takim postopkom določen tarifni razred z vsaj za 5 % previsokimi volumni dreves.
Ključne besede: volumenske funkcije, volumen dreves, lesna zaloga, smreka, Picea abies, Pokljuka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4465; Prenosov: 2167
Celotno besedilo (791,99 KB) |
99. Ocenjevanje natančnosti deblovnic in volumenskih funkcijDavid Hladnik, Milan Kobal, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Primerjali smo postopke za ocenjevanje volumna debeljadi jelke na podlagi Huberjevega, Smalianovega in Newtonovega obrazca. Podatke za primerjavo smo dobili z interpolacijo kubičnih zlepkov na podlagi merjenja posekanih dreves. Newtonov in Huberjev postopek sta bila najnatančnejša pri ocenjevanju volumnovstarih jelk (starost do 200 let, povprečni premer 59 cm). Na podlagi izračunanih volumnov smo ocenjevali volumne stoječih dreves v sklopu gozdne inventure. Slovenske Čoklove tarife (1959) so se kljub svoji preprosti zasnovi izkazale s sprejemljivo natančnostjo (povprečno odstopanje v odstotkih od povprečnega volumna < 1 %, R2=0.87). Delež pojasnjene variabilnosti volumnov dreves se je povečal za 5 % pri dvovhodnih deblovnicah in za 11 % pri triparametrskih volumenskih funkcijah.
Ključne besede: volumen debeljadi, tarife, volumenske funkcije, jelka, Abies alba Mill.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4342; Prenosov: 1863
Celotno besedilo (882,11 KB) |
100. Sobivanje jelke in bukve v Dinaridih : usmeritve za ohranitveno gospodarjenje z jelkoJurij Diaci, Dušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, 2010, pregledni znanstveni članek Povzetek: Drevesna sestava jelovo-bukovih gozdov se v prostoru in času spreminja. Nanjo vplivajo številni naravni in antropogeni dejavniki, ki delujejo neposredno ali posredno. Oblikovanje usmeritev za gojenje gozdov zato zahteva dobro poznavanje delovanja lokalnih ekoloških, zgodovinskih, gospodarskih in splošnih okoljskih dejavnikov. V prispevku prikazujemo sintezo štirih skupin raziskav, ki smo jih izpeljali v dinarskih jelovo-bukovih gozdovih v zadnjem desetletju in obravnavajo: 1) ekologijo pomlajevanja v manjših in srednjih vrzelih, 2) odziv sestojev v pragozdu Perućica na motnje srednjih jakosti (vetrolomi), 3) dolgoročne spremembe v vrstni sestavi pragozdov v jugovzhodni Evropi, in 4) odvisnost pomlajevanja v gospodarskih gozdovih od gozdnogojitvenega sistema. Namen prispevka je prikazati vlogo jelke v razvoju jelovo-bukovega gozda ter poudariti procese, ki vodijo v njeno sobivanje ali izločanje. Raziskave ekologije pomlajevanja nakazujejo, da je jelka uspešnejša na posebnih mikrorastiščih (hladnejše in vlažnejše razmere, odmrla drevesa, večja skalovitost, nižji pH tal, skromne svetlobe razmere). Na vetrolomnih površinah srednjih jakosti prevlada bukev, jelka pa se nasemeni kasneje v strnjena bukova mladovja. Naše raziskave niso potrdile hipoteze o lažjem uveljavljanju jelke v večjih sestojnih vrzelih gospodarskih gozdov. Spremembe vrstne sestave pragozdov v Sloveniji in jugovzhodni Evropi nakazujejo nazadovanje jelke v zadnjih petdesetih letih, kar je posledica več skupin vzrokov, še posebej zračnega onesnaženja in objedanja po divjadi. V Sloveniji je zmanjševanje deleža jelke v Dinaridih izrazito hitro. Primerjave z jugovzhodno Evropo kažejo, da so sicer raznovrstne strategije uveljavljanja jelke v Sloveniji neuspešne zaradi visokih gostot velikih rastlinojedih parkljarjev.
Ključne besede: jelka, Abies alba, bukev, Fagus sylvatica L., sobivanje, medsebojno nadomeščanje, objedanje mladja, propadanje gozdov, gojenje gozdov, Dinaridi, Dinarsko gorstvo
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4556; Prenosov: 1989
Celotno besedilo (576,79 KB) |
