1. Potential link between ectomycorrhizal community composition and host tree phenologyTina Unuk Nahberger, Rok Damjanić, Hojka Kraigher, Tine Grebenc, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: The timing of leaf phenology tends to be crucial in controlling ecosystem processes such as the acquisition of carbon and water loss as well as in controlling tree nutrient cycling. To date, tree phenology has mostly been associated with environmental control (e.g., temperature and photoperiod) in a relationship with inheritance, while it has rarely been linked with ectomycorrhizal community compositional changes through the host tree’s phenological stages. Seasonal variations of fungal communities have been widely studied, but little is known about mycorrhiza community composition changes along phenological stages. Therefore, we analyzed ectomycorrhizal communities associated with silver fir and their compositional changes during the transition between phenological stages. The phenological stages of each individual tree and time of bud break were monitored weekly for two years and, at the same time, ectomycorrhiza was harvested from selected silver fir trees. In total, 60 soil cores were analyzed for differences in the ectomycorrhizal community between phenological stages using Sanger sequencing of individual ectomycorrhizal morphotypes. A significant difference in beta diversity for an overall ectomycorrhizal community was confirmed between analyzed time periods for both sampled years. Species-specific reactions to transitions between phenological stages were confirmed for 18 different ectomycorrhizal taxa, where a positive correlation of Russula ochroleuca, Russula illota, Tomentella sublilacina, and Tylospora fibrillosa was observed with the phenological stage of bud burst. Ključne besede: Abies alba (Mill.), ectomycorrhizal community, phenological stages Objavljeno v DiRROS: 20.12.2021; Ogledov: 1051; Prenosov: 760 Celotno besedilo (1,73 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Električna upornost kot kazalec zdravstvenega stanja in možnosti jelk za preživetje na območjih z zračno polucijoNiko Torelli, Dušan Robič, Martin Zupančič, Primož Oven, Franc Ferlin, Bojana Križaj, 1990, izvirni znanstveni članek Ključne besede: jelka, Abies alba (Mill.), propadanje gozda Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4776; Prenosov: 1926 Celotno besedilo (495,65 KB) |
3. Primerjalno testiranje jelovih provenienc glede nekaterih fizioloških značilnosti v zvezi s propadanjem jelke na slovenskem ozemljuMiran Brinar, 1974, izvirni znanstveni članek Ključne besede: jelka, provenience, Abies alba Mill., propadanje jelke, umiranje jelke, Slovenija, filogenija, brinarjeva jelka Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4466; Prenosov: 1880 Celotno besedilo (2,71 MB) |
4. |
5. Ocenjevanje natančnosti deblovnic in volumenskih funkcijDavid Hladnik, Milan Kobal, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Primerjali smo postopke za ocenjevanje volumna debeljadi jelke na podlagi Huberjevega, Smalianovega in Newtonovega obrazca. Podatke za primerjavo smo dobili z interpolacijo kubičnih zlepkov na podlagi merjenja posekanih dreves. Newtonov in Huberjev postopek sta bila najnatančnejša pri ocenjevanju volumnovstarih jelk (starost do 200 let, povprečni premer 59 cm). Na podlagi izračunanih volumnov smo ocenjevali volumne stoječih dreves v sklopu gozdne inventure. Slovenske Čoklove tarife (1959) so se kljub svoji preprosti zasnovi izkazale s sprejemljivo natančnostjo (povprečno odstopanje v odstotkih od povprečnega volumna < 1 %, R2=0.87). Delež pojasnjene variabilnosti volumnov dreves se je povečal za 5 % pri dvovhodnih deblovnicah in za 11 % pri triparametrskih volumenskih funkcijah. Ključne besede: volumen debeljadi, tarife, volumenske funkcije, jelka, Abies alba Mill. Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4745; Prenosov: 1954 Celotno besedilo (882,11 KB) |
6. Gospodarjenje z jelko v SlovenijiAndrej Bončina, Andrej Ficko, Matija Klopčič, Dragan Matijašič, Aleš Poljanec, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku analiziramo strukturo in razvojne značilnosti sestojev z jelko, gospodarjenje in posek jelke po stirih rastiščnih skupinah (A-D) glede na gojitveno ekološke značilnosti jelke na podlagi podatkovnih zbirk Zavoda za gozdove Slovenije. V lesni zalogi jelke prevladuje srednje debelo (d=30-49 cm)in debelo drevje (d=50 cm in veè) (84,9 %). Najveè (45 %) debelih jelk je vdinarskih jelovjih in jelovih bukovjih (skupina B), razvojno najmlajsa je jelka v jelovjih s praprotmi in na drugih jelovih rastiščih na nekarbonatu (skupina C). Analiza debelinske strukture jelke in stevila dreves iz prve in druge izmere na stalnih vzorčnih ploskvah ter naraščanje povprečnega premera posekanih jelk v obdobju zadnjih 14 let nakazujejo staranje in regresijo jelke, ki sta izrazitejša v skupini B. Vraščanje jelke prek meritvenega praga je največje v skupini C (19,2/ha/10 let) in se statistično značilno razlikuje od drugih skupin. Najmanjšo vrast jelke ugotavljamo v skupini B (4,2/ha/10 let), jakost poseka jelke je tu najvišja (22,3 % LZ) z najvišjim povprečnim premerom posekanih jelk (42,5 cm) in 48 % sanitarne sečnje. Za aktivno ohranjanje jelke je pomembno predvsem zmanjšanje vpliva jelenjadi in skrbno ter diferencirano gojitveno ukrepanje z daljšimi parcialnimi pomladitvenimi dobami. Predlagamo tudi nekatere druge ukrepe. Ključne besede: jelka, Abies alba Mill., gozdovi, razvoj gozdov, rastlinojeda divjad, divjad, struktura sestojev, rast sestojev, razvoj sestojev, smrekovi gozdovi Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5085; Prenosov: 2096 Celotno besedilo (757,54 KB) |
7. Poledenodobni razvoj navadne jelke (Abies alba Mill.) na ozemlju današnje SlovenijeRobert Brus, 2009, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so predstavljene raziskave, ki obravnavajo razširjenost navadne jelke (Abies alba Mill.) na ozemlju današnje Slovenije v pleistocenu in holocenu. Zbrani so podatki o paleobotaničnih ostankih (fosilni ostanki iz terciarja, pelod, makroskopski rastlinski ostanki) v paleolitskih postajah in o genetskih značilnostih današnjih jelovih populacij. V prispevku razpravljamo o možnem obstoju ledenodobnih zatočišč in lokalnem postglacialnem razvoju populacij jelke v Sloveniji. Ključne besede: navadna jelka, Abies alba Mill., ledenodobna zatočišča, genetska variabilnost, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4666; Prenosov: 2018 Celotno besedilo (209,33 KB) |
8. Razmerje med ksilemskim in floemskim prirastkom pri jelki (Abies alba Mill.)Luka Krže, Jožica Gričar, Katarina Čufar, 2007, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pri 10 zdravih jelkah (Abies alba) smo raziskali anatomsko zgradbo floemskih branik (FB) glede na njihovo širino, razmerje med številom slojev celic v FB in v ksilemskih branikah (KB) iste sezone, razlike v številu slojev celic v FBin KB po obodu posameznega drevesa ter zvezo med širino FB in KB, nastalih vistem letu, ter širino dormantne kambijeve cone (KC). Intaktne vzorce tkiv zaraziskave smo vzeli iz živih dreves v letih 2001 in 2002 ter pripravili preparate prečnih prerezov za svetlobno mikroskopijo. Ugotovili smo zvezo med širino in anatomsko zgradbo FB. Pri ožjih FB je prevladoval rani floem, pri širših pa kasni. Pri širših FB se je v kasnem floemu lahko pojavil dodatni pasaksialnega parenhima. KB so bile 2- do 21-krat širše od FB. Širina KB je poobodu posameznega drevesa bolj variirala kot širina FB. Širina dormantne KC je bila v pozitivni zvezi s širino FB in KB. Ključne besede: navadna jelka, Abies alba Mill., prirastek, ksilem, floem, kambijeva cona Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4849; Prenosov: 2100 Celotno besedilo (3,06 MB) |
9. Sezonska dinamika ksilogeneze in floemogeneze pri navadni jelki (Abies alba Mill.)Jožica Gričar, Primož Oven, Katarina Čufar, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Preučili smo dinamiko nastajanja ksilemskega in floemskega letnega prirastnegaplašča oz. branike pri navadni jelki (Abies alba) v rastni sezoni 2003. Vzorce floema, kambija in ksilema smo vsak teden vzeli iz dveh navideznozdravih odraslih jelk. Raziskave s svetlobnim mikroskopom so pokazale, da se je na floemski strani začela diferenciacija enega do dveh slojev floemskih derivatov še pred začetkom kambijeve aktivnosti. Kambijeva delitvena aktivnost se je začela hkrati na ksilemski in floemski strani v začetku maja. Kambijeva aktivnost se je zaključila konec avgusta. Diferenciacija terminalnih traheid kasnega lesa je potekala do konca oktobra, floemskih celic pa do konca septembra. Število celic, nastalih na ksilemski strani, je bilo večje kot na floemski. Zdi se, da je bila po obodu drevesa širina ksilemske branike bolj variabilna od floemske. Ključne besede: navadna jelka, Abies alba Mill., kambij, ksilem, floem, traheide, sitaste celice, diferenciacija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4682; Prenosov: 1901 Celotno besedilo (822,96 KB) |
10. Krčenje in nabrekanje ter dimenzijska stabilnost juvenilnega in adultnega lesa smreke in jelkeŽeljko Gorišek, Milan Klinc, 1997, izvirni znanstveni članek Ključne besede: jelovina, Abies alba Mill., smrekovina, Picea abies Karst., adultni les, juvenilni les, gostota, krčenje, nabrekanje, dimenzijska stabilnost Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5158; Prenosov: 2011 Celotno besedilo (905,87 KB) |