51. Breme raka glave in vratu ter trendiVesna Zadnik, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Ocenjeno je, da je leta 2020 za rakom glave in vratu po svetu zbolelo skoraj milijon ljudi, umrlo pa jih je 467.000. V Evropi je največja incidenca in umrljivost na vzhodu celine, Slovenija se po incidenci in umrljivosti raka glave in vratu uvršča v evropsko povprečje. V Sloveniji je v obdobju 2015–2019 za rakom glave in vratu povprečno letno zbolelo 471 oseb, kar je 3 % vseh rakavih bolezni v Sloveniji. Bolezen je pogostejša pri moških, kjer je na petem mestu po pogostosti med vsemi rakavimi obolenji. Breme bolezni s časom pri moških pada, pri ženskah pa stagnira. Pri večini bolnikov raka glave in vratu odkrijemo v starosti od 55 do 70 let, ko se bolezen že razširi v regijske bezgavke. Preživetje bolnikov z rakom glave in vratu se postopno veča – več kot polovica današnjih bolnikov preživi 5 let po diagnozi. Najpomembnejši prognostični dejavnik je stadij ob diagnozi. Ključne besede: rak glave in vratu, breme raka, onkologija Objavljeno v DiRROS: 06.01.2023; Ogledov: 353; Prenosov: 95 Celotno besedilo (138,57 KB) |
52. Kakovost obravnave bolnikov – klinični register raka dojkSonja Tomšič, Vesna Zadnik, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Za najpogostejših pet rakov smo si v Državnem programu obvladovanja raka (DPOR) zadali vzpostavitev t. i. kliničnih registrov, ki nam bodo z zbiranjem dodatnih podatkov omogočali spremljanje kakovosti obravnave bolnikov z rakom. Eden izmed petih najpogostejših rakov je tudi rak dojk, pri katerem smo začeli z vzpostavljanjem kliničnega registra v letu 2021, v letu 2022 pa v posebno aplikacijo, ki je povezana z osnovnim Registrom raka, vnašamo prve podatke o bolnikih z rakom dojk.
V Kliničnem registru raka dojk bodo posebej usposobljeni koderji Registra raka iz osnovne medicinske dokumentacije zbirali podatke za vse maligne in in situ primere raka dojk pri vseh prebivalcih Slovenije. Dodaten nabor podatkov obsega podrobnejše podatke o diagnostiki, zdravljenju (kirurških posegih, sistemskem zdravljenju, obsevanju) ter več podatkov o bolniku ter bolezni.
Spremljanje kakovosti obravnave bo potekalo preko letnega spremljanja kazalnikov kakovosti in ciljnih vrednosti, ki jih bo v skladu z zadnjimi priporočili za diagnostiko in zdravljenje raka dojk opredelila Strokovna skupina DPOR za raka dojk. Na osnovi podatkov bo strokovna skupina predlagala ukrepe za izboljšanje.
Z vzpostavitvijo kliničnega registra raka dojk pridobivamo bogato zbirko podatkov, ki bo omogočala spremljanje kakovosti obravnave in druge podrobnejše analize primerov raka dojk na nacionalni ravni, s čimer želimo prispevati k izboljšanju izidov bolnikov z rakom dojk v Sloveniji. Ključne besede: obvladovanje raka, preventivni programi, javno zdravje Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 421; Prenosov: 111 Celotno besedilo (70,21 KB) |
53. Rak dojk v številkahVesna Zadnik, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Ocenjeno je, da je leta 2020 za rakom dojk na svetu zbolelo več kot dva milijona žensk, umrlo pa skoraj 700.000. Breme raka dojk v Sloveniji je v primerjavi z Evropo nekoliko pod povprečjem. V obdobju 2015−2019 je v Sloveniji povprečno letno za rakom dojk zbolelo 1.454 žensk (139,7/100.000), umrlo pa jih je 431 (41,4/100.000). Ob koncu leta 2019 je med nami živelo 19.316 bolnic, ki jim je bila kdaj v življenju postavljena diagnoza raka dojk. Petletno čisto preživetje slovenskih bolnic, zbolelih v letih 2012−2016, je bilo 87,7 %, kar je primerljivo evropskemu povprečju. Med dokazane nevarnostne dejavnike raka dojk poleg spola in starosti uvrščamo še poprejšnjega raka dojk, nekatere benigne bolezni dojk, družinsko obremenitev, izpostavljenost nekaterim fizikalnim in kemijskim dejavnikom iz okolja ter vse dejavnike, ki večajo raven telesnih estrogenov. Zelo majhen delež rakov dojk (do 5 %) pripisujemo dednim mutacijam genov BRCA1 in BRCA2. Ključne besede: rak dojk, epidemiologija, javno zdravje Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 411; Prenosov: 107 Celotno besedilo (46,40 KB) |
54. Programske smernice DORAMateja Kurir-Borovčić, Amela Duratović Konjević, Katja Jarm, Katarina Nagode, Maksimiljan Kadivec, Zvonka Kastelic, Veronika Kutnar, Andraž Perhavec, Barbara Skubic-Vengušt, Stanka Sabo, Špela Sitar, Stančka Suljić, Cveto Šval, Anastazija Šelih, Vesna Škrbec, Miloš Vrhovec, Sonja Tomšič, Katarina Torkar, Urban Zdešar, Kristijana Hertl, 2022, strokovna monografija Povzetek: Državni presejalni program za raka dojk DORA (v nadaljevanju: program DORA) vabi ženske med 50. in 69. letom vsaki dve leti na presejanje z mamografijo, katerega cilj je zmanjšati umrljivost za rakom dojk v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov. Nosilec programa DORA je Onkološki inštitut Ljubljana. Presejalno mamografijo opravlja 16 javnih zdravstvenih zavodov po Sloveniji na 20 digitalnih mamografih s kadri, ki so za svoje delo posebej usposobljeni. Dodatno diagnostiko in zdravljenje raka dojk, odkritega v presejanju, izvajata presejalno-diagnostična centra na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Te programske smernice opredeljujejo presejalno politiko programa DORA, postopek obravnave žensk, organizacijo in dejavnosti programa DORA. Delijo se na upravljalske, zdravstvene in druge storitve. Sestavni del teh programskih smernic je tudi določitev strokovnega nadzora, ki se opravlja v presejalnem programu, ter podrobnejši Standardni operativni postopki (SOP) delovanja programa DORA. Sestavni del tega dokumenta so tudi Protokoli in priloge. Ključne besede: rak dojke, programske smernice, presejalni programi, svetovanje Objavljeno v DiRROS: 08.12.2022; Ogledov: 637; Prenosov: 271 Celotno besedilo (328,03 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
55. Klinični register otroških rakov in poznih posledic zdravljenja raka v otroštvuAna Mihor, Vesna Zadnik, Katarina Lokar, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Lorna Zadravec-Zaletel, 2022, strokovni članek Povzetek: V Sloveniji letno za rakom zboli okoli 70 otrok in mladostnikov, mlajših od 20 let. S časom incidenca narašča, preživetje pa se toliko izboljšuje, da posledično pada umrljivost in se povečuje število preživelih, ki zaradi tveganja za pojav poznih posledic potrebujejo doživljenjsko spremljanje. Standardni nabor podatkov Registra raka Republike Slovenije vsebuje preskope podatke za nekatere poglobljene raziskave o raku v otroštvu in mladostništvu ter poznih posledicah pri preživelih. V Registru raka smo zato leta 2020 začeli aktivnosti za vzpostavitev Kliničnega registra otroških rakov in poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu, ki deluje kot populacijski register z razširjenim naborom podatkov. Njegov osnovni namen je sistematično beleženje poznih posledic zdravljenja raka, zasnovali pa smo ga v dveh modulih. Prvi, ki je namenjen Registru raka, z uporabo pristopa aktivne registracije prek dostopa do elektronskih zapisov o bolnikih Pediatrične klinike Ljubljana ter drugih ustanov omogoča natančen popis bolezni (skladno z mednarodnimi pravili), primarnega zdravljenja (operacije, kumulativne doze posameznih zdravil, kumulativne obsevalne doze, presaditev krvotvornih matičnih celic in druga zdravljenja), morebitnih stranskih učinkov zdravljenja in morebitne ponovitve bolezni, za katero je zdravljenje popisano enako podrobno kot primarno zdravljenje. Prvi modul že vsebuje podatke za incidenčno leto 2019, sledila bo pospešena registracija nadaljnjih let. Drugi modul je namenjen Enoti za ugotavljanje poznih posledic raka Onkološkega inštituta Ljubljana, kjer bodo zdravniki med obiskom bolnika imeli dostop do vseh zbranih podatkov in možnost prospektivnega beleženja obiskov, opravljenih preiskav, izpolnjenih vprašalnikov in ugotovljenih poznih posledic. Drugi modul je v postopku testiranja uporabniške prijaznosti, razvijamo pa tudi avtomatiziran opis zdravljenja (tako imenovani potni list za preživele) in priporočil za sledenje. Ključne besede: register raka, klinični register, rak v otroštvu, pozne posledice Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 511; Prenosov: 0 |
56. Vpliv radona na pojavljanje pljučnega raka v SlovenijiMojca Birk, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Ana Mihor, Nika Bric, Miran Mlakar, Vesna Zadnik, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišče: Svetovna zdravstvena organizacija je opredelila radon v bivalnem okolju kot enega izmed 19 okoljskih karcinogenov. Radon je poleg tobačnega dima eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj pljučnega raka ter predstavlja približno 10-odstotni delež vseh primerov pljučnega raka. V naši raziskavi smo prvič preučili, kako radon vpliva na pojavljanje pljučnega raka v Sloveniji. Metode: Za 40-letno obdobje od leta 1978 do leta 2017 so bili na ravni naselij povezani trije viri podatkov: zboleli za pljučnim rakom (Register raka Republike Slovenije), prebivalci (Statistični urad Republike Slovenije) in Radonski zemljevid Slovenije. V modele prostorskega glajenja z Bayesovimi hierarhičnimi modeli je kot pojasnjevalna spremenljivka vključen radon v bivalnem okolju in izračunan pripisljivi delež raka. Relativno tveganje je ocenjeno s standardiziranim količnikom incidence. Rezultati: V Sloveniji za pljučnim rakom zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju (analiza na ravni naselij) zboli približno 60 oseb letno, kar predstavlja 5 % vseh s to boleznijo. Analiza relativnega tveganja po spolu kaže, da imajo v Sloveniji zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju povečano tveganje pljučnega raka predvsem moški. Ženske, ki bivajo na območjih, bolj obremenjenih z radonom, nimajo povečanega relativnega tveganja za nastanek pljučnega raka. Zaključek: Izpostavljenost radonu v bivalnem okolju je poleg kajenja med najpomembnejšimi nevarnostnimi dejavniki pljučnega raka v slovenski populaciji. Na območjih, kjer je radona veliko (predvsem južna in jugovzhodna Slovenija), je z javnozdravstvenega vidika ključno izvajanje preventivnih ukrepov, v prvi vrsti pa ozaveščanje in poučevanje prebivalstva o nevarnosti ter možnostih za preprečitev bolezni. Ključne besede: radon, pljučni rak, pripisljivi delež, ocena tveganja Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 527; Prenosov: 169 Celotno besedilo (197,67 KB) |
57. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2022, ni določena Ključne besede: elektronske knjige Objavljeno v DiRROS: 24.11.2022; Ogledov: 715; Prenosov: 230 Celotno besedilo (3,01 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
58. Evaluation of a novel plasmid for simultaneous gene electrotransfer-mediated silencing of CD105 and CD146 in combination with irradiationMonika Savarin, Urška Kamenšek, Katarina Žnidar, Vesna Todorović, Gregor Serša, Maja Čemažar, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Targeting tumor vasculature through specific endothelial cell markers represents a promising approach for cancer treatment. Here our aim was to construct an antibiotic resistance gene-free plasmid encoding shRNAs to simultaneously target two endothelial cell markers, CD105 and CD146, and to test its functionality and therapeutic potential in vitro when delivered by gene electrotransfer (GET) and combined with irradiation (IR). Functionality of the plasmid was evaluated by determining the silencing of the targeted genes using qRT-PCR. Antiproliferative and antiangiogenic effects were determined by the cytotoxicity assay tube formation assay and wound healing assay in murine endothelial cells 2H-11. The functionality of the plasmid construct was also evaluated in malignant melanoma tumor cell line B16F10. Additionally, potential activation of immune response was measured by induction of DNA sensor STING and proinflammatory cytokines by qRT-PCR in endothelial cells 2H-11. We demonstrated that the plasmid construction was successful and can efficiently silence the expression of the two targeted genes. As a consequence of silencing, reduced migration rate and angiogenic potential was confirmed in 2H-11 endothelial cells. Furthermore, induction of DNA sensor STING and proinflammatory cytokines were determined, which could add to the therapeutic effectiveness when used in vivo. To conclude, we successfully constructed a novel plasmid DNA with two shRNAs, which holds a great promise for further in vivo testing. Ključne besede: CD105, CD146, plasmid, gene electrotransfer Objavljeno v DiRROS: 21.09.2022; Ogledov: 563; Prenosov: 320 Celotno besedilo (4,74 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
59. Long-term survival of a patient with liver metastases from clear cell gastric adenocarcinoma after multimodality treatment including interventional oncology techniques : case reportVesna Jugovec, Jernej Benedik, Jera Jeruc, Peter Popović, 2022, drugi znanstveni članki Povzetek: Background: Gastric cancer (GC) is the fourth most common cancer and the third leading cancer-related cause of death worldwide since most patients are diagnosed at an advanced stage. The majority of GCs are adenocarcinomas (ACs), and the poorly characterized clear cell AC represents a unique subgroup of GCs and is an independent marker of poor prognosis. Even though the prognosis for patients with advanced GC is poor we present a report of a patient with long-term survival despite having liver metastases from clear cell gastric AC. Case presentation: A 45-year-old male with clear cell gastric AC underwent subtotal gastrectomy and postoperative chemoradiation. Only a year and a half after his initial treatment the disease spread to his liver. He received two lines of chemotherapy treatment within the next two years before a right hepatectomy was suggested. Due to an initially insufficient future liver remnant (FLR), transarterial chemoembolization (TACE) and portal vein embolization (PVE) were performed, which made the surgical procedure possible. Shortly after a disease progression in the remaining liver was detected. In the following three years the patient was treated with a carefully planned combination of systemic therapy and different interventional oncology techniques including selective internal radiation therapy (SIRT) and TACE. And as illustrated, an attentive, patient-tailored, multimodality treatment approach can sometimes greatly benefit our patients as he had an overall survival of 88 months despite the poor prognosis of his disease. Conclusion: To the best of our knowledge, this report is the first to describe a patient with liver metastases from clear cell gastric AC treated with interventional oncology techniques (PVE, TACE, and SIRT) in combination with other locoregional and systemic therapies thereby presenting that these interventional oncology techniques can be successfully integrated into long-term management of non-conventional liver tumors. Ključne besede: gastric adenocarcinoma, survival, multimodality treatment Objavljeno v DiRROS: 15.09.2022; Ogledov: 434; Prenosov: 261 Celotno besedilo (1,76 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
60. Smernice za zdravljenje bolnikov z rakom požiralnika in ezofagogastričnega stika (EGS)Franc Anderluh, Marko Boc, Goran Gačevski, Gorana Gašljević, Samo Horvat, Nežka Hribernik, Marija Ignjatović, Ana Jeromen, Jera Jeruc, Peter Korošec, Tanja Mesti, Srdjan Novaković, Irena Oblak, Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Nada Rotovnik-Kozjek, Matevž Srpčič, Ajra Šečerov Ermenc, Borut Štabuc, Vaneja Velenik, Neva Volk, Vesna Zadnik, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: rak požiralnika, rak ezofagogastritičnega stika, smernice, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 07.09.2022; Ogledov: 747; Prenosov: 278 Celotno besedilo (3,50 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |