Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Tanja Mesti) .

1 - 10 / 59
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Dnevi internistične onkologije 2024 : inovativna zdravila v onkologiji
2024, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 04.04.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (9,80 MB)

2.
The prognostic and predictive value of human gastrointestinal microbiome and exosomal mRNA expression of PD-L1 and IFNγ for immune checkpoint inhibitors response in metastatic melanoma patients : protocol trial
Ana Erman, Marija Ignjatović, Katja Leskovšek, Simona Miceska, Urša Lampreht Tratar, Maša Omerzel, Veronika Kloboves-Prevodnik, Maja Čemažar, Lidija Kandolf Sekulović, Gorazd Avguštin, Janja Ocvirk, Tanja Mesti, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Background: Immunotherapy has been successful in treating advanced melanoma, but a large proportion of patients do not respond to the treatment with immune checkpoint inhibitors (ICIs). Preclinical and small cohort studies suggest gastrointestinal microbiome composition and exosomal mRNA expression of PD-L1 and IFNγ from the primary tumor, stool and body fluids as potential biomarkers for response. Methods: Patients treated with immune checkpoint inhibitors as a first line treatment for metastatic melanoma are recruted to this prospective study. Stool samples are submitted before the start of treatment, at the 12th (+/−2) week and 28th (+/−2) week, and at the occurrence of event (suspected disease progression/hyperprogression, immune-related adverse event (irAE), deterioration). Peripheral venous blood samples are taken additionally at the same time points for cytologic and molecular tests. Histological material from the tumor tissue is obtained before the start of immunotherapy treatment. Primary objectives are to determine whether the human gastrointestinal microbiome (bacterial and viral) and the exosomal mRNA expression of PD-L1 and IFNγ and its dynamics predicts the response to treatment with PD-1 and CTLA-4 inhibitors and its association with the occurrence of irAE. The response is evaluated radiologically with imaging methods in accordance with the irRECIST criteria. Conclusions: This is the first study to combine and investigate multiple potential predictive and prognostic biomarkers and their dynamics in first line ICI in metastatic melanoma patients.
Ključne besede: gastrointestinal microbiome, mRNA expression of PD-L1 and IFNγ, immune checkpoint inhibitors, metastatic melanoma
Objavljeno v DiRROS: 21.03.2024; Ogledov: 68; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (642,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Digital ischemic events related to gemcitabine : report of two cases and a systematic review
Cvetka Grašič-Kuhar, Tanja Mesti, Branko Zakotnik, 2010, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 15.03.2024; Ogledov: 94; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (621,57 KB)

4.
Rezultati sistemskega zdravljenja bolnikov s ploščatoceličnim kožnim rakom na Onkološkem inštitutu Ljubljana
Blaž Tomič, Maša Sever, Janja Ocvirk, Tanja Mesti, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Zdravljenje lokalno napredovalega skvamoznoceličnega karcinoma in metastatskega skvamoznoceličnega karcinoma je mogoče z radioterapijo, kemoterapijo na osnovi platine, tarčno terapijo z zaviralci receptorjev za epidermalni rastni faktor ali zaviralci receptorjev programirane celične smrti. Cemiplimab je PD-1 inhibitor, ki je odobren za zdravljenje lokalno napredovale in metastatske oblike bolezni, kjer zdravljenje z radioterapijo ali operativno zdravljenje ni indicirano. V študijo je bilo vključenih 28 pacientov, ki so prejemali cemiplimab v prvi liniji zdravljenja. Rezultati so pokazali, da je bilo mediano obdobje brez napredovanja bolezni 4,4 mesece in mediano celokupno preživetje ni bilo doseženo. Večja stopnja odziva je bila dosežena pri pacientih z imunsko pogojenimi neželenimi učinki - splošna stopnja odziva je bila 43 %, stopnja obvladovanja bolezni je bila 71 %.
Ključne besede: rak kože, melanom, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 18.05.2023; Ogledov: 383; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (315,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Vloga biomarkerjev v sistemskem zdravljenju melanoma : zgodnji prediktivni biomarkerji za zdravljenje z zaviralci imunskih kontrolnih točk, izsledki retrospektivne analize
Mićo Božić, Cvetka Grašič-Kuhar, Janja Ocvirk, Tanja Mesti, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Melanom je maligni tumor, ki ga lahko relativno učinkovito zdravimo z zaviralci imunskih kontrolnih točk (ZIKT). Kljub temu pri večini bolnikov z melanom opažamo pojav odpornosti na zdravljenje z ZIKT. Biomarker, s katerim bi lahko uspeh zdravljenja z ZIKT zanesljivo napovedali, še vedno ni bil odkrit. Pojav imunsko pogojenih neželenih učinkov (irAE) je povezan z dobrim odgovorom na zdravljenje. Slednjega določa tudi vnetje v tumorju, ki se lahko odraža s sistemskimi vnetnimi procesi. Retrospektivna analiza bolnikov z razsejanim melanomom, zdravljenih z ZIKT v 1. redu, je raziskala povezanost odgovora na zdravljenje z irAE in nekaterimi modeli, temelječimi na razmerji med količinami krvnih celic, ki sodelujejo pri vnetnih procesih. Rezultati so pokazali, da sta velika izhodiščna vrednost sistemskega imunsko vnetnega indeksa (SII) in velika vrednost razmerja med trombociti in limfociti (PLR) pred 2. ciklom zdravljenja potencialna zgodnja negativna prediktivna biomarkerja za zdravljenje z ZIKT. Ponovno je bila tudi potrjena pozitivna korelacija med irAE in dobrim odgovorom na zdravljenje z ZIKT
Ključne besede: rak kože, melanom, register raka
Objavljeno v DiRROS: 16.05.2023; Ogledov: 359; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (398,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
7.
Novosti na področju imunoterapije rakov zgornjih prebavil
Tanja Mesti, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Kljub večletnim negativnim kliničnim raziskavam in minimalnemu napredku zdravljenja z imunoterapije na področju rakov zgornjih prebavil, novi podatki novi podatki so obetavni in bodo morda pomembno spremenili pristop k zdravljenju teh malignih bolezni. Ta pregled se osredotoča na letošnje novosti v imunoterapiji rakov zgornjih prebavil in vključuje ne samo novosti, katera odzivnost izidov je pripeljala do inkorporacije določenih zdravil in shem v smernice zdravljenja, ampak tudi raziskave faze 3 in faze 2, ki veliko obetajo.
Ključne besede: imunoterapija, onkologija, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 16.02.2023; Ogledov: 416; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (16,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Novosti v imunoterapiji 2022 : [strokovno srečanje
2023, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 16.02.2023; Ogledov: 521; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (16,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Kožna toksičnosti sistemskega zdravljenja raka – prikaz dveh kliničnih primerov
Mićo Božić, Tanja Mesti, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Koža je eden izmed najpogosteje prizadetih organov med oz. zaradi sistemskega zdravljenja raka. V večini primerov je ta prizadetost blaga, možen pa je tudi nastanek življenje ogrožajočih stanj. V prispevku sta prikazana dva klinična primera, ki opisujeta pojav redkih vendar hudih neželenih kožnih učinkov, tj. Stevens-Johnsonovega sindroma in reakcije na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS sindrom), nastalih pri zdravljenju bolnikov z melanomom z zaviralci imunskih nadzornih točk in zaviralci BRAF in MEK.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 338; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (86,02 KB)

10.
Kožna toksičnost sistemskega zdravljenja raka
Blaž Tomič, Tanja Mesti, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Koža bolnika je lahko spremenjena zaradi osnovne bolezni ali zaradi neželenih učinkov sistemskega zdravljenja. Skupno neželeni učinki na koži predstavljajo 8,04% vseh neželenih učinkov pri sistemski terapiji raka (18-72 % pri kemoterapiji, 75-90 % pri tarčni terapiji in >30 % pri imunoterapiji). Ob pojavu kožne toksičnosti moramo v klinični praksi presoditi, kdaj lahko s sistemsko terapijo nadaljujemo in kdaj sprememba kliničnega stanja predstavlja smrtno nevaren zaplet. V nadaljevanju so opisane alopecija, sindrom roka-noga, reakcija roka-noga, oniholiza in paronihija, akneiformni izpuščaj, pruritus in kožna toksičnost imunoterapije.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 396; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (181,46 KB)

Iskanje izvedeno v 1.08 sek.
Na vrh