Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Simona Borštnar) .

21 - 30 / 93
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
22.
Endokrinološki zapleti sistemskega zdravljenja raka
Luka Dobovišek, Simona Borštnar, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Med sistemskim onkološkim zdravljenjem se lahko pojavijo endokrinološki zapleti. Različna onkološka zdravila lahko vplivajo na delovanje ščitnice, nadledvičnice, hipofize in gonad. Neželen učinek na ščitnico se lahko kaže kot hipotiroza, hipertiroza ali kot patološke laboratorijske vrednosti ščitničnih testov brez motenj v delovanju ščitnice. Osnovno zdravljenje hipotiroze je nadomeščanje ščitničnih hormonov. Glukokortikoidi in imunoterapija lahko povzročijo motnje v delovanju nadledvične žleze oz. adrenalno insuficienco. Diagnozo potrdimo z ACTH testom, hidrokortizon pa je osnovno zdravljenje. Ob imunoterapiji lahko pride do avtoimunega hipofizitisa in posledičnega hipopituitarizma. Diagnozo postavimo na podlagi nizke ravni hormonov, ki jih proizvaja hipofiza, in potrdimo z magnetno resonančno preiskavo. Terapija hipofizitisa je odvisna od jakosti simptomov, osnovo zdravljenja predstavljajo glukokortikoidi. Vpliv sistemskega zdravljenja na spolne žleze je odvisen od vrste prejetih zdravil, skupnega odmerka citostatikov in starosti. Pri moških prihaja v poštev kriokonzervacija sperme. Metode za ohranjanje plodne sposobnosti pri ženskah vključujejo shranjevanje zarodkov, shranjevanje jajčnih celic in shranjevanje ter presaditev tkiva jajčnika.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 356; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (163,39 KB)

23.
Sistemsko zdravljenje raka dojk
Simona Borštnar, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Sedemdeseta leta prejšnjega stoletja so bila obdobje velikih sprememb na področju raka dojk, v smislu teoretičnega dojemanja narave raka dojk in drugačnega pristopa k zdravljenju. Teorijo, da je rak lokalna bolezen, je nadomestila teorija o raku dojk kot sistemski bolezni. Sistemsko zdravljenje, ki je bilo do takrat omejeno zgolj na uporabo pri razsejani bolezni, je kot dopolnilno zdravljenje postalo del zdravljenja večine bolnic z zgodnjim rakom dojk. Razvoj molekularne onkologije, dekodiranje človeškega genoma in uporaba bioinformatike pa sta v preteklega četrt stoletja na široko odprla vrata novim spoznanjem in dodatno spremenila možnosti v zdravljenju raka dojk. Smo v obdobju personalizirane medicine, kjer se o zdravljenju odločamo na podlagi lastnosti rakavih celic in pri tem uporabljamo široko paleto zdravil: hormonsko zdravljenje, kemoterapijo, različna tarčna zdravila v obliki malih molekul, monoklonskih protiteles in konjugatov monoklonskih protiteles s citostatiki ter imunoterapijo z zaviralci imunskih nadzornih točk.
Ključne besede: sistemsko zdravljenje, rak dojke, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 301; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (56,61 KB)

24.
Kaj morate vedeti o zdravilu denosumab
Tanja Ovčariček, Erika Matos, Nataša Snoj Šarvari, Vojislav Didanovič, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: kemoterapija, kostni zasevki, denosumab
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2022; Ogledov: 567; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (323,99 KB)

25.
26.
27.
28.
Teme iz zgodnjega odkrivanja in kirurgije raka dojk
2021, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: rak dojke, zdravljenje, senologija
Objavljeno v DiRROS: 10.03.2022; Ogledov: 665; Prenosov: 390
.pdf Celotno besedilo (24,45 MB)

29.
30.
Diagnostične slikovne metode
2020, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: novotvorbe dojke, zdravljenje, rak dojke, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 06.04.2021; Ogledov: 1011; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (13,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.49 sek.
Na vrh