Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Nina Turnšek) .

1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom
Martina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Marina Čakš, Dominik Časar, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Ana Demšar, Rok Devjak, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Marija Ivanović, Urška Janžič, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Igor Požek, Nina Turnšek, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2023, strokovni članek

Povzetek: Leta 2019 so bila objavljena Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom, ki so v slovenski prostor vnesla prepotrebno poenotenje diagnostike in zdravljenja z namenom izboljšanja preživetja bolnikov s pljučnim rakom. Posodobitev Priporočil tri leta po izidu izvirnika prinaša največ novosti v poglavju o sistemskem zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. To kaže na izjemen napredek na področju razumevanja onkogeneze in biologije pljučnega raka ter s tem razvoja novih zdravil. Breme pljučnega raka ostaja veliko, saj je pljučni rak pri nas in v svetu še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Za vsako peto smrt zaradi raka je odgovoren pljučni rak. Skoraj tretjina bolnikov s pljučnim rakom ne prejme specifičnega onkološkega zdravljenja, bodisi zaradi slabega stanja zmogljivosti, spremljajočih bolezni ali obsega bolezni. Polovica bolnikov ima ob diagnozi razsejano bolezen, zaradi česar izboljšanje preživetja z malimi koraki sledi napredku v zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. Ti podatki nas opominjajo, da se bomo morali za velike premike v obravnavi bolnikov s pljučnim rakom lotiti drugačnih pristopov. Kot najbolj obetavno se ponuja zgodnje odkrivanje bolezni, ko so možnosti ozdravitve pljučnega raka najboljše. Zapisana Priporočila so usmeritev za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom. Le s sodobnim multidisciplinarnim pristopom obravnave lahko bolniku ponudimo zdravljenje, ki mu omogoča najboljši izhod prognostično neugodne bolezni.
Ključne besede: pljučni rak, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 27.07.2023; Ogledov: 372; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (708,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Sistemsko zdravljenje bolnikov s pljučnim rakom : zaviralci imunskih nadzornih točk
Nina Turnšek, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT) predstavljajo pravo revolucijo v sistemskem zdravljenju raka pljuč in so v zadnjem desetletju korenito spremenili standardno zdravljenje teh bolnikov. Prepričljivo dobrobit s podaljšanjem preživetja so sprva izkazali kot samostojno zdravljenje pri bolnikih z razsejanim nedrobnoceličnim rakom pljuč (NDRP), ki je napredoval po predhodnem zdravljenju s kemoterapijo na osnovi platine. Kmalu zatem je sledil njihov premik v prvi red zdravljenja razsejane bolezni najprej kot samostojno zdravljenje, nato pa še v kombinaciji s kemoterapijo na osnovi platine in tudi kot kombinirana imunoterapija dveh ZINT. Korenito so spremenili tudi obravnavo bolnikov z NDRP v zgodnejših stadijih bolezni, predvsem lokalno napredovale oblike, še posebej veliko obetajo v perioperativnem obdobju. Imunoterapija z ZINT se pri raku pljuč uporablja kot monoterapija, kot kombinacija s kemoterapijo z ali brez zaviralca angiogeneze oziroma kombinacija dveh različnih ZINT.
Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 286; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (93,49 KB)

3.
Vloga sistemskega onkološkega zdravljenja
Nina Turnšek, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: sarkomi, rak maternice, ginekološka onkologija, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2022; Ogledov: 350; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (233,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Real-world testing practices, treatment patterns and clinical outcomes in patients from Central Eastern Europe with EGFR-mutated advanced non-small cell lung cancer : a retrospective chart review study (REFLECT)
Urška Janžič, Nina Turnšek, Mircea Dediu, Ivan Shterev Donev, Roxana Lupu, Gabriela Teodorescu, Tudor Ciuleanu, Adam Płużański, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The targeted therapy with tyrosine kinase inhibitors (TKIs) against the epidermal growth factor receptor mutation (EGFRm) in advanced non-small cell lung cancer (NSCLC) changed the treatment paradigm. REFLECT study (NCT04031898) explored EGFR/T790M testing and treatment patterns in EGFRm NSCLC patients receiving first- or second-generation (1G/2G) EGFR TKIs as front-line (1L) in eight countries. Pooled data from Central Eastern Europe (CEE) countries from this study (Bulgaria, Poland, Romania, Slovenia) are presented here. This physician-led chart review study was conducted in patients with confirmed-EGFRm NSCLC initiating 1L 1G/2G EGFR TKIs between 2015–2018. The CEE cohort included 389 patients receiving 1L erlotinib (37%), afatinib (34%), and gefitinib (29%). Overall, 320 (82%) patients discontinued 1L, and 298 (77%) progression events were registered. Median progression free survival on 1L TKIs was 14.0 (95% CI: 12.6–15.6) months. Median overall survival from 1L start was 26.6 (95% CI: 24.1–29.0) months. Attrition rate between 1L and next line was 30%. Among patients with 1L progression, 200 (67%) were tested for T790M and 58% were positive. This first CEE analysis of treatments and outcomes in EGFRm NSCLC patients highlights the importance of using the most efficacious therapies currently available in 1L to reduce attrition and improve patient outcomes.
Ključne besede: lung neoplasms, non-small cell lung carcinoma, Eastern Europe, real-world study, REFLECT study, epidermal growth factor receptor, lung cancer
Objavljeno v DiRROS: 09.09.2022; Ogledov: 475; Prenosov: 193
URL Povezava na datoteko

5.
Vodnik za zdravljenje z zdravilom lorlatinib
Mojca Unk, 2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: nedrobnocelični rak pljuč, kemoterapija, lorlatinib, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 17.03.2022; Ogledov: 612; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (224,36 KB)

6.
Imunoterapija pri zdravljenju bolnikov z rakom pljuč : knjižica za bolnike
Nina Turnšek, Mojca Unk, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: kemoterapija, onkološka zdravila, imunoterapija
Objavljeno v DiRROS: 11.03.2022; Ogledov: 635; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (721,28 KB)

7.
Osnove imunoterapije pri zdravljenju raka pljuč
Nina Turnšek, 2018, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: pljučni rak, imunoterapija, neželeni učinki
Objavljeno v DiRROS: 11.05.2020; Ogledov: 1507; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (94,26 KB)

8.
Imunoterapija in neželeni učinki na koži
Nina Turnšek, Marija Ivanović, 2018, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: onkološko zdravljenje, imunoterapija, neželeni učinki, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 11.05.2020; Ogledov: 1605; Prenosov: 467
.pdf Celotno besedilo (91,48 KB)

9.
Presejanje na okužbo z virusom hepatitisa B in preprečevanje reaktivacije hepatitisa B
Tanja Čufer, Tanja Južnič Šetina, Boštjan Šeruga, Nina Turnšek, Brigita Gregorič, Mojca Matičič, 2011, strokovni članek

Povzetek: Septembra 2010 so bile v Zdravniškem vestniku objavljene slovenske nacionalne usmeritve za preprečevanje reaktivacije hepatitisa B pri bolnikih, ki potrebujejo imunosupresivno zdravljenje. Te smernice temeljijo na usmeritvi dveh mednarodnih združenj za preučevanje bolezni jeter, evropskega EASL in ameriškega AASLD in predlagajo presejanje na okužbo z virusom hepatitis B (HBV) pri vseh bolnikih, pri katerih je predvideno imunosupresivno zdravljenje, med katere spada tudi sistemsko zdravljenje raka. Če se pri teh bolnikih ugotovi latentna okužba, se priporoča uvedba protivirusne učinkovine. Protivirusno zdravljenje po podatkih posameznih raziskav in metaanalize 11 raziskav zmanjša tveganje za reaktivacijo hepatitisa B in umrljivost zaradi reaktivacije hepatitisa B, medtem ko značilnega vpliva na skupno umrljivost ni bilo zaznati. Skoraj istočasno je ameriško združenje za klinično onkologijo ASCO objavilo začasna klinična priporočila za presejanje in preprečevanje reaktivacije hepatitisa B pri rakavih bolnikih na citostatskem zdravljenju. V njih je priporočeno presejanje na okužbo s HBV samo pri rakavih bolnikih z velikim tveganjem za kronično okužbo s HBV ter pri vseh bolnikih, pri katerih je predvideno zdravljenje z močno imunosupresivnim sistemskim zdravljenjem, kot je visokodozna kemoterapija s presaditvijo matičnih krvotvornih celic ali zdravljenje limfomskih bolnikov z rituksimabom. Profilaktičnega zdravljenja z lamivudinom ta skupina ne priporoča pri vseh bolnikih z latentno okužbo, ampak svetuje individualni razmislek o zdravljenju, ki naj temelji na tehtanju koristi in slabosti zdravljenja z lamivudinom pri vsakem posameznem bolniku. Ti dve objavi in njuna ne povsem enoznačna priporočila postavljajo pred slovenske onkologe vprašanje o najprimernejši oskrbi bolnikov v trenutni vsakodnevni klinični praksi. Zato smo v okviru ozke skupine strokovnjakov internistične onkologije in infektologije novembra 2010 pripravili okroglo mizo, katere sklepe objavljamo v tem prispevku. Za jasne sklepe o tem, ali je smiselno presejanje na okužbo s HBV pri vseh rakavih bolnikih na sistemskem zdravljenju, ter o varnosti in učinkovitosti protivirusnega zdravljenja pri kroničnih nosilcih HBV potrebujemo dodatne podatke, pridobljene v okviru prospektivnih kliničnih raziskav. Tudi v Sloveniji bomo izvedli prospektivno klinično raziskavo, ki nam bo odgovorila na vprašanje o pojavnosti kroničnih nosilcev HBV med našimi bolniki z limfomi in solidnimi raki ter nam dala podatke o učinkovitosti in varnosti protivirusnega predčasnega zdravljenja oz. kemoprofilakse pri naših bolnikih. Samo na lastnih izsledkih, pridobljenih v okviru načrtovane prospektivne študije, in ob upoštevanju izsledkov dodatnih, že potekajočih mednarodnih kliničnih raziskav bo mogoče oblikovati jasna in dokončna priporočila o presejanju in preprečevanju reaktivacije hepatitisa B pri slovenskih bolnikih z rakom, ki se sistemsko zdravijo.
Ključne besede: diagnostika, zdravljenje, preventiva
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3070; Prenosov: 795
.pdf Celotno besedilo (223,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh