Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Nika %C5%BDgur) .

11 - 20 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
Preživetje bolnikov z rakom v Sloveniji
Vesna Zadnik, Tina Žagar, Katarina Lokar, Sonja Tomšič, Amela Duratović Konjević, Nika Bric, Branko Zakotnik, 2021, strokovni članek

Povzetek: Populacijsko preživetje bolnikov z rakom je sestavljen kazalnik, v katerem se zrcalijo tako značilnosti bolnikov kot tudi organizacija, dostopnost, kakovost in učinkovitost sistema zdravstvenega varstva. Register raka Republike Slovenije je letos izdal že četrto obsežnejše poročilo o preživetju slovenskih bolnikov z rakom zbolelih med letom 1997 in 2016, ki kaže na napredek, ki sta ga v dvajsetih letih zagotovila slovenska onkologija in slovensko zdravstveno varstvo skupaj s celotno družbo. Preživetje slovenskih bolnikov z rakom se s časom povečuje. V zadnjih dvajsetih letih se je petletno čisto preživetje povečalo za dobrih 11 odstotnih točk. Znatno bolj se je povečalo preživetje pri moških. Starost in stadij ob diagnozi sta še vedno ključna za preživetje bolnikov z rakom. Pri obeh spolih se je preživetje bolnikov s kožnim melanomom, rakom debelega črevesa in danke ter pljučnim rakom v zadnjih dvajsetih letih značilno izboljšalo. Napredek je bil dosežen tudi pri najpogostejših rakih pri posameznem spolu: raku dojk pri ženskah in raku prostate pri moških. Izboljšanje preživetja slovenskih bolnikov z rakom, ki ga opazujemo v zadnjih letih, predstavlja osnovo in spodbudo za nadaljnje izboljšave.
Ključne besede: breme raka, preživetje raka, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2021; Ogledov: 1295; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (199,66 KB)

13.
Vpliv epidemije covid-19 na diagnostiko in zdravljenje raka
Vesna Zadnik, Ana Mihor, Sonja Tomšič, Tina Žagar, Nika Bric, Katarina Lokar, 2020, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: obvladovanje raka, covid-19, javno zdravje
Objavljeno v DiRROS: 07.04.2021; Ogledov: 1383; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (148,08 KB)

14.
15.
70 let Registra raka Republike Slovenije : znanje, kakovost, uporabnost
Amela Duratović Konjević, Vesna Škrbec, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Nika Bric, Vesna Zadnik, 2020, strokovna monografija

Ključne besede: onkologija, rak (medicina), registri, zgodovinski pregledi
Objavljeno v DiRROS: 16.03.2021; Ogledov: 1272; Prenosov: 579
.pdf Celotno besedilo (6,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

16.
Nrf2-interacting nutrients and COVID-19 : time for research to develop adaptation strategies
Jean Bousquet, Jean-Paul Cristol, Wienczyslawa Czarlewski, Josep M. Antò i Boquè, Adrian Martineau, Tari Haahtela, Susana C. Fonseca, Guido Iaccarino, Hubert Blain, Alessandro Fiocchi, Nisera Bajrović, Natalija Edelbaher, Maja Jošt, Peter Kopač, Anja Koren, Mitja Košnik, Karmen Kramer Vrščaj, Samo Kreft, Nika Lalek, Bojan Madjar, Tonka Poplas-Susič, Irma Rozman Sinur, Tanja Soklič, Katja Triller Vadnal, Nadja Triller, Jure Urbančič, Mihaela Zidarn, 2020, pregledni znanstveni članek

Povzetek: There are large between- and within-country variations in COVID-19 death rates. Some very low death rate settings such as Eastern Asia, Central Europe, the Balkans and Africa have a common feature of eating large quantities of fermented foods whose intake is associated with the activation of the Nrf2 (Nuclear factor (erythroid-derived 2)-like 2) anti-oxidant transcription factor. There are many Nrf2-interacting nutrients (berberine, curcumin, epigallocatechin gallate, genistein, quercetin, resveratrol, sulforaphane) that all act similarly to reduce insulin resistance, endothelial damage, lung injury and cytokine storm. They also act on the same mechanisms (mTOR: Mammalian target of rapamycin, PPAR[gamma]:Peroxisome proliferator-activated receptor, NF[kappa]B: Nuclear factor kappa B, ERK: Extracellular signal-regulated kinases and eIF2[alpha]:Elongation initiation factor 2[alpha]). They may as a result be important in mitigating the severity of COVID-19, acting through the endoplasmic reticulum stress or ACE-Angiotensin-II-AT1R axis (AT1R) pathway. Many Nrf2-interacting nutrients are also interacting with TRPA1 and/or TRPV1. Interestingly, geographical areas with very low COVID-19 mortality are those with the lowest prevalence of obesity (Sub-Saharan Africa and Asia). It is tempting to propose that Nrf2-interacting foods and nutrients can re-balance insulin resistance and have a significant effect on COVID-19 severity. It is therefore possible that the intake of these foods may restore an optimal natural balance for the Nrf2 pathway and may be of interest in the mitigation of COVID-19 severity.
Ključne besede: Covid-19, SARS-CoV-2, food, insulin resistance, obesity, Nrf2, nutrients, TRPA1
Objavljeno v DiRROS: 25.01.2021; Ogledov: 1672; Prenosov: 639
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

17.
18.
Outbreak of human metapneumovirus infection in zoo, Slovenia
Tina Uršič, Nika Lalek, Pavel Kvapil, Marjan Kastelic, Vasilij Cociancich, Irena Grmek-Košnik, Miroslav Petrovec, 2020, drugi znanstveni članki

Ključne besede: metapneumovirus, infection diseases, zoo
Objavljeno v DiRROS: 11.09.2020; Ogledov: 1363; Prenosov: 730
.pdf Celotno besedilo (383,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

19.
Ocena zamikov pri napotitvi, izvedbi diagnostike in prvega zdravljenja pri bolnikih z raki sečnega mehurja in ledvic v Sloveniji
Vesna Zadnik, Mateja Kokalj-Kokot, Klemen Černelč, Nika Bric, 2020, drugi znanstveni članki

Povzetek: Pri nas za ledvičnim rakom na leto povprečno zboli 370 ljudi, za rakom sečnega mehurja 320. Preživetje slovenskih bolnikov in bolnic pri teh dveh oblikah raka je že vrsto let slabše od evropskega povprečja. V povezavi treh raziskovalnih organizacij, Onkološkega inštituta Ljubljana, Katedre za družinsko medicino Univerze v Ljubljani in Kliničnega oddelka za urologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, smo leta 2017 uvedli projekt Celostna analiza zgodnje obravnave bolnikov z urološkimi raki z oceno zamikov pri napotitvi, izvedbi diagnostike in prvega zdravljenja, v katerem smo retrospektivno analizirali zdravstveno oskrbo slovenskih bolnikov in bolnic z raki ledvic, sečnega mehurja ali prostate. V raziskavo smo vključili vse zbolele v Sloveniji leta 2014. V tem prispevku prikazujemo rezultate ocene zamikov v zdravljenju bolnikov in bolnic z rakom ledvic in rakom sečnega mehurja. Median interval zdravstvenega sistema (čas od prvih preiskav do začetka zdravljenja) je bil pri bolnikih z rakom sečnega mehurja 35 dni, pri bolnikih z ledvičnim rakom pa 22 dni. Pri obeh rakih je največ časa poteklo med prvimi diagnostičnimi postopki in prvim pregledom pri specialistu, kar nakazuje na ozko grlo pri izvedbi diagnostičnih postopkov.
Ključne besede: rak sečnega mehurja, rak ledvic, register raka, napotitve
Objavljeno v DiRROS: 09.09.2020; Ogledov: 1775; Prenosov: 561
.pdf Celotno besedilo (276,85 KB)

20.
Uvod v Mednarodno klasifikacijo funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja ter ocenjevanje izida v rehabilitaciji
Nika Goljar, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 1500; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (226,17 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh