1. Impact of climate change on landslides in Slovenia in the mid-21st centuryMateja Jemec Auflič, Gašper Bokal, Špela Kumelj, Anže Medved, Mojca Dolinar, Jernej Jež, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Slovenia is affected by extreme and intense rainfall that triggers numerous landslides every year, resulting in significant human impact and damage to infrastructure. Previous studies on landslides have shown how rainfall patterns can influence landslide occurrence, while in this paper, we present one of the first study in Slovenia to examine the impact of climate change on landslides in the mid-21st century. To do this, we used the Representative Concentration Pathway (RCP) 4.5 climate scenario and future climatology simulated by six climate models that differed from each other as much as possible while representing measured values of past climate variables as closely as possible. Based on baseline period (1981-2010) we showed the number of days with exceedance of rainfall thresholds and the area where landslides may occur more frequently in the projection period (2041-2070). We found that extreme rainfall events are likely to occur more frequent in the future, which may lead to a higher frequency of landslides in some areas.
Ključne besede: climate change, landslides, models, hazard, prediction
Objavljeno v DiRROS: 09.03.2022; Ogledov: 791; Prenosov: 303
 Celotno besedilo (4,78 MB) |
2. Razmejitev provenienčnih območij gozdnih drevesnih vrst v Sloveniji na osnovi ekoloških regijLado Kutnar, Mitja Zupančič, Dušan Robič, Nina Zupančič, Sašo Žitnik, Tone Kralj, Irena Tavčar, Mojca Dolinar, Ciril Zrnec, Hojka Kraigher, 2002, strokovni članek Povzetek: Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu, ki je bil sprejet junija 2002, v skladu z Direktivo EU o gozdnem reprodukcijskem materialu, zahteva določitev provenienčnih območij za pridobivanje in uporabo gozdnega reprodukcijskega materiala. V prispevku je predstavljen predlog oblikovanja ekoloških regij in podregij, ki so osnova za predlagano razmejitev provenienčnih območij. Meje ekoloških regij so lahko prehodne ali mozaično razporejene. Zaradi lažjega določanja provenienčnih območij na terenu in lažjega nadzora nad sadnjo oziroma setvijo so meje provenienčnih območij čimbolj prilagojene gospodarsko-ureditvenim in administrativnim mejam, ki so po možnosti označene na terenu. Predstavljene so osnove za oblikovanje in predlog razmejitve 7 provenienčnih območij, razdeljenih na štiri višinske pasove.
Ključne besede: ekološka regija, provenienčno območje, fitogeografska delitev, gozdni reprodukcijski material, uporaba, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1358; Prenosov: 511
Celotno besedilo (1,97 MB) |
