Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Miljeva Rener) .

1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Mamografska tehnika - projekcije in kompresija
Kristijana Hertl, Miljeva Rener, 1999, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Vsaka od različnih projekcij pri slikanju dojk doda svoj pomemben delež k prepoznavanju začetnega karcinoma dojke. Zelo pomembna je tudi pravilna in zadostna kompresija pri slikanju dojk. Nepravilno izvedena projekcija in kompresija lahko že ob prvem slikanju zavedeta radiologa k lažno negativnem izvidu, kar pa za ženo pomeni zakasnitev terapije in bistveno poslabša prognozo. Radiološki inženir in radiolog se morata zavedati, da z določeno projekcijo dobro prikažemo samo določene dele dojke. Pogoj za optimalen prikaztkiva dojke je prepoznavanje anatomskih odnosov med prsno steno, pektoralno mišico in žleznim tkivom.
Objavljeno v DiRROS: 08.12.2023; Ogledov: 217; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (799,97 KB)

3.
Klinična presoja kakovosti mamogramov
Miljeva Rener, Kristijana Hertl, 1999, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Kakovosten mamogram prikaže kar največ tkiva dojke, je primerno ekponiran, kontrasten, ni zabrisan, z nizkim šumom, brez artefaktov in je narejen s sprejemljivo dozo sevanja. Končni videz mamograma je skupek raznih dejavnikov,od katerih so najpomembnejši sodoben mamografski aparat z optimalnonaravnano fotocelico in s sodobnim priborom; posebna pozornost velja postopku razvijanja. Dobro usposobljeno, posebej za to delo izobraženo osebje mora vzdrževati visoko kakovost, to pa pripomore k čim manjšemu številu zgrešenih in zapoznelih diagnoz.
Objavljeno v DiRROS: 08.12.2023; Ogledov: 157; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (674,07 KB)

4.
4. mednarodna mamografska šola
2004, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Ključne besede: radiologija, dojka, mamografija
Objavljeno v DiRROS: 07.12.2023; Ogledov: 149; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (13,14 MB)

5.
Slikanje dojke in kontrola kakovosti
2001, strokovna monografija

Ključne besede: radiologija, dojka, kontrola kakovosti, mamografija
Objavljeno v DiRROS: 07.12.2023; Ogledov: 199; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (10,56 MB)

6.
Zagotavljanje kakovosti v slikovni diagnostiki dojke
1999, strokovna monografija

Ključne besede: diagnostika, ultrazvok, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 07.12.2023; Ogledov: 191; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (4,05 MB)

7.
Šola mamografske diagnostike
1998, strokovna monografija

Ključne besede: dojke, rak (medicina), patologija, diagnostika, rentgenska diagnostika, mamografija, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 07.12.2023; Ogledov: 188; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (7,11 MB)

8.
Intervencijski posegi v dojkah
Tomaž Vargazon, Miljeva Rener, Kristijana Hertl, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Izhodišča. Intervencijske posege v dojkah na Onkološkem inštitutu v Ljubljani opravljajo izključno radiologi. Tako je tudi v drugih ustanovah v svetu. Radiolog-mamolog je osrednja in ključna osebnost multidisciplinarne mamološke strokovne skupine, v kateri so še klinik, patolog, citolog in kirurg. Zaključki. Pri benignih lezijah je danes kirurški poseg odveč. Dokončno diagnozo lahko postavimo že s pravilno izbranim intervencijskim posegom ter sodelovanjem citologa ali patologa. Tudi pred načrtovano operacijo verjetnega malignoma je nujna verifikacija.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 155; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (338,01 KB)

9.
Diagnostični algoritem tipljivih lezij v dojkah
Tomaž Vargazon, Miljeva Rener, 2004, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Izhodišča. Diagnastiko tipljivih sprememb v dojkah praviloma naredi klinik. Zadokončno diagnozo narave lezije in odločitev o načinu in absegu nadaljnjega zdravljenja je nujna pomoč radiologa. Radiolog bo napravil vso potrebno slikovno diagnostiko, pogosto je potrebna tudi tanko ali debeloigelna biopsijapod rentgenskim ali ultrazvočnim nadzorom. Pri diagnostiki tipljivih spremembah v dojkah si pomagamo z algoritmom diagnostične obravnave. Zaključki. Glavni razlog, da napravimo obojestransko mamografijo pri tipljivih, klinično sumljivih spremembah v dojkah, je iskanje manjših, netipnih lezij v sosednjih kvadrantih iste dojke in v drugi dojki. Po mamografskem ali UZ videzu razvrstimo lezije od benignih sprememb -1 do malignoma -5. Za odločitev o mogočem operativnem posegu, o kontrolah, sledenjuz UZ ali z rentgenom v določenih časovnih razmakih upoštevamo kliničnivtis, mamografski in /ali UZ videz ter izvid citologa ali patologa. Naloga klinika kirurga je, da vse izvide zbere, poveže in se odloči o terapiji.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 155; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (294,98 KB)

10.
Ultrazvočna klasifikacija lezij v dojki
Miljeva Rener, Tomaž Vargazon, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Izhodišča. S sodobnimi ultrazvočnimi napravami sta se senzitivnost in specifičnost ultrazvoka precej izboljšali. Z ultrazvokom skušamo ob upoštevanju omejitev metode opredeliti predvsem mamografsko in palpatorno najdene nepravilnosti - najprej s skrbnim iskanjem znakov za uvrstitev v klasifikacijo in naposled tudi z odvzemom materiala, za kar je ultrazvok kot "živa slika" idealen. Zaključki. S pomočjo ultrazvočne klasifikacije se lahko izognemo nepotrebnim biopsijam in najdemo malignome, ki mamografsko niso vidni. Ultrazvočna preiskava ni primerna za presejanje; za iskanje in opredelitev mikrokalcinacij je metoda izbora še vedno mamografija. Poenotenje izrazov in standardizacija izvidov so predpogoj za kakovostno delo. Ce delamo več različnih preiskav - UZ, mamografijo in/ali MRI - naj bo zadnji izvid s priporočilom za nadaljnji postopek sinteza vseh metod in naj temelji na najbolj sumljivih in najbolj specifičnih znakih.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 162; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh