Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Matej %C4%8Cervek) .

71 - 80 / 162
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
72.
Dissipative particle dynamics simulation of ultrasound propagation through liquid water
Petra Papež, Matej Praprotnik, 2022, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 10.08.2022; Ogledov: 503; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

73.
Microkinetic modelling of heterogeneous catalysis revisited : adsorption energies can triumph over activation barriers
Luka Skubic, Drejc Kopač, Blaž Likozar, Matej Huš, 2022, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 14.07.2022; Ogledov: 633; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

74.
Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v Sloveniji
Maja Čemažar, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc Brezar, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Modic, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Savarin, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, strokovni članek

Povzetek: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Ključne besede: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 1236; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (420,40 KB)

75.
76.
77.
78.
79.
80.
Lower-limb muscle contractile properties, explosive power and the subjective response of elite soccer players to the Covid-19 lockdown
Armin Paravlić, Boštjan Šimunič, Saša Pišot, Matej Kleva, Kaja Teraž, Matjaž Vogrin, Uroš Marušič, Rado Pišot, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The present study examined the effects of the lockdown period on basic anthropometric measures, countermovement jumping performance, skeletal muscle contractile properties derived from tensiomyography (TMG), injury incidence, and self-assessed general well-being in elite soccer players. A total of 266 players were assessed before (PRE) and 32 players were reassessed 11 days after (POST) the COVID-19 period. Significant changes in the TMG parameters were observed POST compared to PRE: contraction time (Tc) increased from 6% to 50% in vastus lateralis [VL] (p = 0.009) and biceps femoris [BF] (p < 0.001), respectively; whereas radial displacement (Dm) increased for 19% in BF (p = 0.036) and 17% in VL (p < 0.001), respectively. Jumping performance remained unchanged from PRE to POST In addition, athletes rated the lockdown period as a positive event and felt psychologically better during the lockdown, primarily because they spent more time with family members and friends. Although there were no differences in any of the variables describing lower limb muscle power following the two-month lockdown, the altered contractile properties of the assessed muscles suggest suboptimal conditioning of the football players.
Ključne besede: football, male football, power, explosive power, tensiomyography, coronavirus, covid-19, pandemics, lockdown
Objavljeno v DiRROS: 06.01.2022; Ogledov: 826; Prenosov: 506
.pdf Celotno besedilo (672,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh