Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Maja Ravnik-Oblak) .

1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PARP inhibitorji pri raku jajčnikov : v dobrem in slabem
Maja Ravnik, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: rak jajčnikov, sistemsko zdravljenje, ginekološki raki
Objavljeno v DiRROS: 23.11.2023; Ogledov: 153; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (298,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Real-world data on detection of germline and somatic pathogenic/likely pathogenic variants in BRCA1/2 and other susceptibility genes in ovarian cancer patients using next generation sequencing
Vida Stegel, Ana Blatnik, Erik Škof, Vita Šetrajčič Dragoš, Mateja Krajc, Brigita Gregorčič, Petra Škerl, Ksenija Strojnik, Gašper Klančar, Marta Banjac, Janez Žgajnar, Maja Ravnik-Oblak, Srdjan Novaković, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Detection of germline and somatic pathogenic/likely pathogenic variants (PV/LPV) in BRCA genes is at the moment a prerequisite for use of PARP inhibitors in different treatment settings of different tumors. The aim of our study was to determine the most appropriate testing workflow in epithelial ovarian cancer (EOC) patients using germline and tumor genotyping of BRCA and other hereditary breast and/or ovarian cancer (HBOC) susceptibility genes. Consecutive patients with advanced non-mucinous EOC, who responded to platinum-based chemotherapy, were included in the study. DNA extracted from blood and FFPE tumor tissue were genotyped using NGS panels TruSightCancer/Hereditary and TruSight Tumor 170. Among 170 EOC patients, 21.8% had BRCA germline or somatic PV/LPV, and additionally 6.4% had PV/LPV in other HBOC genes. Sensitivity of tumor genotyping for detection of germline PV/LPV was 96.2% for BRCA genes and 93.3% for HBOC genes. With germline genotyping-only strategy, 58.8% of HBOC PV/LPV and 68.4% of BRCA PV/LPV were detected. By tumor genotyping-only strategy, 96.1% of HBOC PV/LPV and 97.4% of BRCA PV/LPV were detected. Genotyping of tumor first, followed by germline genotyping seems to be a reasonable approach for detection of PV/LPV in breast and/or ovarian cancer susceptibility genes in non-mucinous EOC patients.
Ključne besede: BRCA, ovarian cancer, tumor genotyping, HBOC
Objavljeno v DiRROS: 06.09.2022; Ogledov: 482; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Solid cancer patients achieve adequate immunogenicity and low rate of severe adverse events after SARS-CoV-2 vaccination
Urška Janžič, Urška Bidovec, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Nina Fokter Dovnik, Marija Ivanović, Maja Ravnik, Marina Čakš, Erik Škof, Jerneja Debeljak, Peter Korošec, Matija Rijavec, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Background: SARS-CoV-2 vaccination in cancer patients is crucial to prevent severe COVID-19 disease course. Methods: This study assessed immunogenicity of cancer patients on active treatment receiving mRNA-based SARS-CoV-2 vaccine by detection of anti-SARS-CoV-2 S1 IgG antibodies in serum, before, after the first and second doses and 3 months after a complete primary course of vaccination. Results were compared with healthy controls. Results: Of 112 patients, the seroconversion rate was 96%. A significant reduction in antibody levels was observed 3 months after vaccination in patients receiving immune checkpoint inhibitors versus control participants (p < 0.001). Adverse events were mostly mild. Conclusion: Immunogenicity after mRNA-based vaccine in cancer patients is adequate but influenced by the type of anticancer therapy. Antibody levels decline after 3 months, and thus a third vaccination is warranted.
Ključne besede: onkološko zdravljenje, imunogenost, osnovno cepljenje mRNA, čvrsti tumorji, anticancer treatment, immunogenicity, mRNA-based vaccination, solid cancer
Objavljeno v DiRROS: 24.06.2022; Ogledov: 770; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

4.
PARP inhibitrorji v prvi liniji zdravljenja raka jajčnika
Maja Ravnik, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)

Ključne besede: ginekološki raki, rak jajčnikov, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 30.03.2022; Ogledov: 442; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (247,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Analiza trenda napotitev na onkološko genetsko obravnavo pri bolnicah z rakom jajčnikov, ki potrebujejo genetski izvid za načrtovanje zdravljenja in predstavitev novih kliničnih poti obravnave
Svetlana Novak, Simona Hotujec, Ksenija Strojnik, Ana Blatnik, Erik Škof, Maja Ravnik-Oblak, Srdjan Novaković, Mateja Krajc, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Zadnjih nekaj let se v genetskih ambulantah soočamo s pogostejšimi napotitvami bolnikov z rakom na genetsko obravnavo. Izvid genetskega testiranja je namreč pri bolnicah z epitelijskim nemucinoznim rakom jajčnikov/jajcevodov/primarnim peritonealnim seroznim karcinomom (PPSC) in bolnikih z metastatskim rakom prostate/pankreasa/dojk lahko zelo pomemben za načrtovanje zdravljenja z zaviralci poli(ADP-riboza)-polimeraze (PARP). Ker se z obravnavo običajno mudi, smo izdelali dve klinični poti, ki omogočita tem bolnikom prednostno obravnavo.
Ključne besede: epitelijski nemucinozni rak jajčnikov, epitelijski nemucinozni rak jajcevodov, primarni peritonealni serozni karcinom/PPSC, prednostna napotitev, genetsko testiranje, BRCA1/2
Objavljeno v DiRROS: 13.12.2021; Ogledov: 887; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (416,01 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Sledenje bolnikov z rakom
Cvetka Grašič-Kuhar, Maja Ravnik, Danica Rotar-Pavlič, Tanja Čufer, 2010, strokovni članek

Povzetek: Rak postaja najpogostejša bolezen in tudi najpogostejši vzrok smrti sodobnega človeka. Breme te bolezni se iz leta v leto povečuje. Na račun zgodnjega odkrivanja in učinkovitejšega ter varnejšega zdravljenja pa se izboljšuje tudi preživetje bolnikov z rakom. To povzroča strmo naraščanje števila preživelih od raka, tako da v razvitem svetu predstavljajo okrog 3 % celotne populacije. Preživeli od raka potrebujejo skrbno spremljanje zdravstvenega stanja tudi po končanem onkološkem zdravljenju. Ne sledimo jih le zaradi nevarnosti ponovitve bolezni (lokoregionalne ali oddaljene), temveč tudi zaradi poznih posledic in neželenih učinkov zdravljenja (fizičnih, psihičnih, socialnih) ter povečanega tveganja zbolevanja za drugimi (sekundarnimi) raki. Ozavestiti jih je treba o zdravem načina življenja in zgodnjem odkrivanju sekundarnih rakov ter tudi o poznih posledicah zdravljenja. Za nekatere vrste raka, ki so dedno pogojene, so na voljo metode genetskega testiranja, predvsem pa je bolnike in svojce treba poučiti o presejalnih metodah (npr. mamografija, kolonoskopija). Preživeli od raka tudi pogosteje od ostale populacije zbolevajo za drugimi, nemalignimi obolenji. Ob vse večjem številu preživelih od raka in v času, ko rak postaja kronična bolezen, je nujno, da se v celostno oskrbo poleg onkologa in družinskega zdravnika vključijo tudi strokovnjaki drugih specialnosti, npr. visoko izobražene medicinske sestre, usmerjene v onkologijo, in psihologi.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2615; Prenosov: 664
.pdf Celotno besedilo (188,69 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh