Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Katja Fi%C4%8Dur) .

81 - 90 / 196
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Mutational burden, MHC-I expression and immune infiltration as limiting factors for in situ vaccination by TNF[alfa] and IL-12 gene electrotransfer
Urška Kamenšek, Katja Uršič Valentinuzzi, Boštjan Markelc, Maja Čemažar, Vita Šetrajčič Dragoš, Gregor Serša, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: In situ vaccination is a promising immunotherapeutic approach, where various local ablative therapies are used to induce an immune response against tumor antigens that are released from the therapy-killed tumor cells. We recently proposed using intratumoral gene electrotransfer for concomitant transfection of a cytotoxic cytokine tumor necrosis factor-% (TNF%) to induce in situ vaccination, and an immunostimulatory cytokine interleukin 12 (IL-12) to boost the primed immune response. Here, our aim was to test the local and systemic effectiveness of the approach in tree syngeneic mouse tumor models and associate it with tumor immune profiles, characterized by tumor mutational burden, immune infiltration and expression of PD-L1 and MHC-I on tumor cells. While none of the tested characteristic proved predictive for local effectiveness, high tumor mutational burden, immune infiltration and MHC-I expression were associated with higher abscopal effectiveness. Hence, we have confirmed that both the abundance and presentation of tumor antigens as well as the absence of immunosuppressive mechanisms are important for effective in situ vaccination. These findings provide important indications for future development of in situ vaccination based treatments, and for the selection of tumor types that will most likely benefit from it.
Ključne besede: in situ vaccination, gene electrotransfer, interleukin 12, tumor necrosis factor [alfa]
Objavljeno v DiRROS: 19.09.2022; Ogledov: 560; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

82.
Poročilo 2021 o izvajanju letnega programa dela javnih služb v oljkarstvu
Maja Podgornik, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Elizabeta Bonin, Janko Brajnik, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasja Juretič, Matjaž Prinčič, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Milena Bučar-Miklavčič, 2022, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: V okviru javne službe za izvajanje strokovnih nalog v oljkarstvu, so bile v letu 2021 izvedene naloge: selekcija, introdukcija, razmnoževanje sadilnega material, ugotavljanje ustreznih tehnologije za pridelavo oljk ter ugotavljanje vrednosti oljk za predelavo. V poročilu so zbrane morfološke in agronomske lastnosti ter značilnosti oljčnega olja sort 'Mata', 'Coratina', 'Frantoio', 'Oblica', 'Pendolino', 'Picholine' in 'Grignan' za opazovanja v letu 2021. Predstavljeni so tudi rezultati genotipizacije izbranih sort ter agronomskega vrednotenja in fenofaze različnih sort, ki so zasajene v introdukcijsko-kolekcijskem nasadu Purissima in Šempeter. V poročilu so zbrani podatki tehnoloških poskusov pridelave in predelave; parametri, ki karakterizirajo posamezna sortna olja ter parametri kakovosti oljčnega olja letnika 2021. Ključne besede: oljkarstvo, oljka, oljčno olje, tehnologija pridelave, ocena letnika, introdukcija, selekcija
Ključne besede: elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 14.09.2022; Ogledov: 674; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (5,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

83.
Tumor cell-based vaccine contributes to local tumor irradiation by eliciting a tumor model-dependent systemic immune response
Tinkara Remic, Gregor Serša, Kristina Levpušček, Urša Lampreht Tratar, Katja Uršič Valentinuzzi, Andrej Cör, Urška Kamenšek, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Multimodal treatment approaches, such as radio-immunotherapy, necessitate regimen optimization and the investigation of the interactions of different modalities. The aim of this study was two-fold. Firstly, to select the most effective combination of irradiation and the previously developed tumor cell-based vaccine and then to provide insight into the immune response to the selected combinatorial treatment. The study was performed in immunologically different murine tumor models: B16F10 melanoma and CT26 colorectal carcinoma. The most effective combinatorial treatment was selected by comparing three different IR regimens and three different vaccination regimens. We determined the local immune response by investigating immune cell infiltration at the vaccination site and in tumors. Lastly, we determined the systemic immune response by investigating the amount of tumor-specific effector lymphocytes in draining lymph nodes. The selected most effective combinatorial treatment was 5× 5 Gy in combination with concomitant single-dose vaccination (B16F10) or with concomitant multi-dose vaccination (CT26). The combinatorial treatment successfully elicited a local immune response at the vaccination site and in tumors in both tumor models. It also resulted in the highest amount of tumor-specific effector lymphocytes in draining lymph nodes in the B16F10, but not in the CT26 tumor-bearing mice. However, the amount of tumor-specific effector lymphocytes was intrinsically higher in the CT26 than in the B16F10 tumor model. Upon the selection of the most effective combinatorial treatment, we demonstrated that the vaccine elicits an immune response and contributes to the antitumor efficacy of tumor irradiation. However, this interaction is multi-faceted and appears to be dependent on the tumor immunogenicity.
Ključne besede: experimental oncology, multimodal treatment, radio-imunotherapy
Objavljeno v DiRROS: 14.09.2022; Ogledov: 584; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (9,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

84.
Quantitative imaging biomarkers of immune-related adverse events in immune-checkpoint blockade-treated metastatic melanoma patients : a pilot study
Nežka Hribernik, Daniel T. Huff, Andrej Studen, Katarina Zevnik, Žan Klaneček, Hamid Emamekhoo, Katja Škalič, Robert Jeraj, Martina Reberšek, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Purpose: To develop quantitative molecular imaging biomarkers of immune-related adverse event (irAE) development in malignant melanoma (MM) patients receiving immune-checkpoint inhibitors (ICI) imaged with 18F-FDG PET/CT. Methods: 18F-FDG PET/CT images of 58 MM patients treated with anti-PD-1 or anti-CTLA-4 ICI were retrospectively analyzed for indication of irAE. Three target organs, most commonly affected by irAE, were considered: bowel, lung, and thyroid. Patient charts were reviewed to identify which patients experienced irAE, irAE grade, and time to irAE diagnosis. Target organs were segmented using a convolutional neural network (CNN), and novel quantitative imaging biomarkers - SUV percentiles (SUVX%) of 18F-FDG uptake within the target organs - were correlated with the clinical irAE status. Area under the receiver-operating characteristic curve (AUROC) was used to quantify irAE detection performance. Patients who did not experience irAE were used to establish normal ranges for target organ 18F-FDG uptake. Results: A total of 31% (18/58) patients experienced irAE in the three target organs: bowel (n=6), lung (n=5), and thyroid (n=9). Optimal percentiles for identifying irAE were bowel (SUV95%, AUROC=0.79), lung (SUV95%, AUROC=0.98), and thyroid (SUV75%, AUROC=0.88). Optimal cut-offs for irAE detection were bowel (SUV95%>2.7 g/mL), lung (SUV95%>1.7 g/mL), and thyroid (SUV75%>2.1 g/mL). Normal ranges (95% confidence interval) for the SUV percentiles in patients without irAE were bowel [1.74, 2.86 g/mL], lung [0.73, 1.46 g/mL], and thyroid [0.86, 1.99 g/mL]. Conclusions: Increased 18F-FDG uptake within irAE-affected organs provides predictive information about the development of irAE in MM patients receiving ICI and represents a potential quantitative imaging biomarker for irAE. Some irAE can be detected on 18F-FDG PET/CT well before clinical symptoms appear.
Ključne besede: melanoma, malignant melanoma, immune-checkpoint inhibitors, molecular imaging biomarkers
Objavljeno v DiRROS: 07.09.2022; Ogledov: 549; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (9,65 MB)

85.
86.
Merjenje tlakov plevralnega prostora med razbremenilno punkcijo (plevralna manometrija) kot varna in objektivna metoda pri ocenjevanju vpliva plevralnega izliva na izražanje simptomov
Anita Meglič, Katja Adamič, Vladimir Dimitrić, Vesna Nikolić, Aleš Rozman, Mateja Marc-Malovrh, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Izhodišča: Bolniki s plevralnim izlivom pogosto potrebujejo razbremenilno plevralno punkcijo (RPP), po kateri navajajo bolj ali manj izrazito olajšanje dispneje. Zaradi varnosti se priporoča, da se med RPP odstrani do 1.500 mL tekočine. Metode: V raziskavo smo vključili 96 bolnikov, pri katerih je bila potrebna RPP. Zbirali smo ocene stopnje dispneje na lestvici VAS pred, takoj po in 2 uri po RPP, pri 73 bolnikih pa še 24 ur po RPP ter beležili količino odstranjene tekočine. Med RPP smo z vodnim manometrom merili plevralne tlake, iz katerih smo izračunali elastanco plevralnega prostora in na podlagi meritev bolnike razdelili v skupine z različnimi elastančnimi krivuljami. Rezultati: Med začetnim plevralnim tlakom in količino odstranjene tekočine ter olajšanjem dispneje po opravljeni RPP smo ugotovili statistično značilno povezanost. Pri največjem deležu bolnikov smo RPP zaključili zaradi pojava simptomov, zaradi meritev plevralnega tlaka pa smo RPP prekinili pri 16 bolnikih (16,7 %). V skupino z normalno elastančno krivuljo smo uvrstili 74 bolnikov, nezmožnost razpenjanja pljuč pa smo ugotovili pri 22 bolnikih. Med RPP ni bilo pomembnih zapletov, kljub temu da smo več kot 1.500 mL izliva odstranili pri 32 (33 %) bolnikih. Zaključek: Višji začetni plevralni tlak je šibko povezan z višjo začetno stopnjo dispneje in večjim olajšanjem dispneje po opravljeni RPP. Najbolj uporabna je dinamika sprememb plevralnega tlaka, s katero lahko že med RPP prepoznamo nezmožnost razpenjanja pljuč. Med RPP s plevralno manometrijo lahko varno odstranimo tudi več kot 1.500 mL tekočine
Ključne besede: pljuča, dispneja, vizualna analogna lestvica, elastančne krivulje, nezmožnost razpenjanja pljuč
Objavljeno v DiRROS: 29.08.2022; Ogledov: 454; Prenosov: 176
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

87.
88.
Synoptic risk assessment of groundwater contamination from landfills
Sonja Cerar, Luka Serianz, Katja Koren, Joerg Prestor, Nina Mali, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Waste management in Europe has improved in recent years, reducing the amount of waste disposed at landfills. However, there are still many landfills in the countries. It is well known that landfills that do not have measures in place to control leachate entering groundwater can contaminate groundwater long after the landfill is closed. Collecting monitoring results from all landfills allows permitting and management agencies to improve action plans. This relies on a synoptic risk assessment that allows prioritization and milestones to be set for required actions. The developed method of synoptic risk assessment is based on a conceptual model of the landfill and the results of chemical groundwater monitoring tested at 69 landfills in Slovenia. The study confirms that most landfills have a direct or indirect impact on groundwater quality. All landfills were classified into three priority classes on the basis of the synoptic risk assessment. The results show that a total of 24 landfills have a clearly pronounced impact on groundwater. A total of 31 landfills have a less pronounced impact due to the favorable natural attenuation capacity of the soil or the technically appropriate design of the landfill itself. A total of 14 landfills have a less pronounced or negligible impact on groundwater.
Ključne besede: conceptual model, synoptic risk assessment, landfill, groundwater, chemical analysis
Objavljeno v DiRROS: 19.07.2022; Ogledov: 596; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

89.
Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v Sloveniji
Maja Čemažar, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc Brezar, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Modic, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Savarin, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, strokovni članek

Povzetek: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Ključne besede: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 1236; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (420,40 KB)

90.
Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh