61. Ukrepanje ob sumu pojava karantenskih škodljivih organizmov v Kočevju – simulacijska vaja v živoEva Groznik, Simon Zidar, Maarten De Groot, Nikica Ogris, Katja Kunc, Barbara Piškur, 2022, poljudni članek Ključne besede: karantenski škodljivi organizmi, ukrepanje, simulacijska vaja
Objavljeno v DiRROS: 20.02.2023; Ogledov: 510; Prenosov: 80
 Celotno besedilo (323,30 KB) |
62. |
63. |
64. |
65. Načrtovano komuniciranje med epidemijo covid-19 kot del aktivnosti, s katerimi smo uspeli ohraniti udeležbo žensk v programu DORA nad 70%Amela Duratović Konjević, Vesna Škrbec, Kristijana Hertl, Katja Jarm, Mateja Kurir-Borovčić, Miloš Vrhovec, Veronika Kutnar, Lucija Kolar, Katarina Torkar, Cveto Šval, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, mediji
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2023; Ogledov: 401; Prenosov: 105
Celotno besedilo (39,61 KB) |
66. Odlično zadovoljstvo žensk s programom DORA : rezultati anonimne anketeMateja Kurir-Borovčić, Katja Jarm, Miloš Vrhovec, Veronika Kutnar, Lucija Kolar, Katarina Torkar, Vesna Škrbec, Cveto Šval, Kristijana Hertl, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 394; Prenosov: 108
Celotno besedilo (47,70 KB) |
67. S kemoterapijo povzročena periferna polinevropatija (CIPN)Katja Dejanović, Aljoša Andlovic, Breda Škrbinc, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: CIPN je disfunkcija perifernega živčevja kot posledica zdravljenja z enim ali s kombinacijo več citostatikov. Najpogostejši povzročitelji CIPN so taksani, derivati platine in vinka alkaloidi, njihovi vzročni mehanizmi CIPN se razlikujejo in so vezani na njihovo cititoksično aktivnost. CIPN se najpogosteje kaže s simptomatiko senzoričnega sistema, redkejše so motorične motnje in motnje avtonomnega živčnega sistema. Dejavniki tveganja za CIPN so splošni, ki jih dobro poznamo in jih do določene mere lahko tudi zamejimo, genetski dejavniki tveganja pa so aktualno predmet intenzivnih raziskav. Patofiziološki procesi nastanka CIPN so delno poznani, gre za več prekrivajočih se mehanizmov, ki povzročijo okvare na nivoju živčnih končičev, aksonske okvare, motnje senzoričnih ganglijev pa tudi okvaeo hrbtenjače. V patofiziološke mehanizme nastanka CIPN se vpletajo tudi nevro-imunski procesi. Diagnoza CIPN je klinična, v pomoč so lahko specifični vprašalniki za oceno kvalitete življenja, objektivni metoda ocene CIPN je EMG. CIPN ima praviloma reverzibilen potek, v posameznih primerih pa ugotavljamo kronično ireverzibilno stanje. Za zdravljenje CIPN uporabljamo v večji meri nefarmakološke ukrepe, v hujših primerih pa tudi medikamentozno podporo z gabapentinom, pregabalinom ter z amitriptilinom.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 432; Prenosov: 105
Celotno besedilo (81,44 KB) |
68. Obravnava gastrointestinalnih zapletov sistemskega zdravljenja raka : zaprtjeKatja Leskovšek, Janja Ocvirk, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Zaprtje se pojavlja pri 60-90% bolnikov z rakom. Incidenca je višja pri bolnikih z napredovalim rakom in starostnikih. Je posledica neposrednega ali posrednega učinka raka ali specifičnega onkološkega zdravljenja. Pojavi se lahko pri bolnikih na aktivnem zdravljenju, v obdobju paliativne oskrbe in po zaključenem zdravljenju. V sklopu sistemskega zdravljenja se najpogosteje pojavi kot zaplet zdravljenja s citostatiki, v sklopu podpornega zdravljenja pa zaradi opioidnih analgetikov, ki zmanjšajo motiliteto črevesja. Mnogokrat je slabo prepoznano in obravnavano, kar vodi v okrnjeno bolnikovo telesno in psihološko stanje ter posledično slabšo kvaliteto življenja. Vzrok zaprtja je pogosto kombinacija dejavnikov, zato je zdravljenje kompleksno. Ključen je individualen pristop k zdravljenju. Za razrešitev zaprtja se najpogosteje uporabljajo kombinacije osmotskih in kontaktnih odvajal, svečk, klizem in prokinetiki. Pomembno vlogo ima tudi nefarmakološko ukrepanje.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 379; Prenosov: 93
Celotno besedilo (90,93 KB) |
69. Sistemsko zdravljenje hepatocelularnega karcinoma : prikaz primeraKatja Leskovšek, Janja Ocvirk, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Hepatocelularni karcinom (HCC) je peti najpogostejši rak v svetu po incidenci in tretji po umrljivosti. Leta 2019 je v Sloveniji za HCC zbolelo 260 ljudi. 5-letno preživetje znaša okrog 11 %. V več kot 80 % nastane iz ciroze jeter, najpogosteje kot posledica kroničnega hepatitisa B ali C (HBV, HCV) in prekomernega uživanja alkohola. BCLC klasifikacija razvrsti bolnike v pet kategorij oz. stadijev, od česar je odvisen način zdravljenja in prognoza. Prognoza pa je odvisna od jetrne funkcije, faktorjev povezanih s tumorjem in stanja zmogljivosti. Lokalne možnosti zdravljenja z resekcijo, presaditvijo in ablacijo jeter so potencialno kurativna zdravljenja. Kemoembolizacija in sistemsko zdravljenje pa lahko pomembno podaljšata preživetje bolnikov. V sistemskem zdravljenju je trenutno na voljo zdravljenje z imunoterapijo, biološko in tarčno terapijo.
Ključne besede: rak jetrnih celic, sistemsko zdravljenje, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 13.01.2023; Ogledov: 557; Prenosov: 102
Celotno besedilo (128,66 KB) |
70. Program DORA – od začetkov do evropsko prepoznanega presejalnega programa za raka dojkKristijana Hertl, Mateja Krajc, Katja Jarm, Mateja Kurir-Borovčić, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: V Sloveniji od leta 2008 deluje Državni presejalni program za raka dojk DORA, začetki za izvajanje programa pa segajo v leto 2003. Leta 2007 so na Zdravstvenem svetu sprejeli predlog organiziranega in centralizirano vodenega presejalnega programa, v katerem so ženske vabljene na mamografijo v specializiranih presejalnih centrih in po potrebi opravljajo dodatno diagnostiko v dveh presejalno-diagnostičnih centrih. Program DORA se je postopno širil po državi, od začetne širitve v ljubljanski in mariborski regiji (2010–2013), do končne širitve po celi državi (2014–2018). V programu DORA so ženske v starosti 50–69 let vsaki dve leti pisno povabljene na presejalni pregled z mamografijo, ki omogoča odkrivanje še netipnih sprememb v dojki. Ob sumljivih spremembah na mamografiji so ženske vabljenje na nadaljnjo obravnavo, če je odkrit rak dojk, pa tudi na zdravljenje. Od 2018 v okviru programa deluje 22 mamografov v 16 stacionarnih in 3 mobilnih presejalnih enotah ter dva presejalno-diagnostična centra za nadaljnjo obravnavo žensk in zdravljenje v presejanju odkritih rakov. Program DORA deluje v skladu z visokimi standardi evropskih smernic kakovosti in zagotavlja enako obravnavo za vse udeleženke v katerikoli presejalni enoti v Sloveniji. Cilj presejalnega programa je ob vsaj 70-odstotni udeležbi žensk doseči znižanje umrljivosti za rakom dojk v ciljni populaciji za 25–30 %. Program s 74-odstotno udeležbo v zadnjih desetih letih letno opravi več kot 110.000 mamografij in odkrije okrog 650 primerov raka dojk. Zaradi svoje organizacije, informacijske podpore, izobraževalnih in komunikacijskih aktivnosti ter strokovnega nadzora vseh korakov presejanja je evropski primer dobre prakse presejalnega programa.
Ključne besede: rak dojke, preventivni programi, javno zdravje
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 441; Prenosov: 138
Celotno besedilo (196,80 KB) |
