Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Jurij Gulič) .

1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Problematika voženj z motornimi vozili v naravnem okolju na primeru Pohorja
Peter Zajc, Jernej Berzelak, Jurij Gulič, Sebastjan Štruc, Ljudmila Medved, Branko Gradišnik, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V Sloveniji je vožnja z vozili na motorni ali drug lasten pogon v naravnem okolju prepovedana. Kljub temu poteka vožnja z enduro oz. motokros motorji, štirikolesniki in motornimi sanmi. Inšpektorat RS za okolje in prostor v poročilih za leti 2015 in 2016 ugotavlja, da kljub spremembi Zakona o ohranjanju narave v letu 2014 težava nadzora voženj z motornimi vozili v naravnem okolju ni rešena. Nadzorni organi se soočajo s težavo izvedbe samega prekrškovnega postopka, ker kršiteljev ni mogoče ustaviti ali prepoznati. V okviru projekta SUPORT % trajnostno upravljanje Pohorja smo pridobili nekatere podatke o prostorski razporeditvi, frekvenci voženj ter značilnostih voženj na podlagi mnenj voznikov motornih vozil v naravnem okolju. Projektno območje je obsegalo 25.771 ha ovršnega dela Pohorja med Klopnovrškimi barji in Malo Kopo. Na podlagi pridobljenih podatkov in diskusije na nacionalnem posvetu leta 2016 smo oblikovali morebitne ukrepe izboljšanja upravljanja voženj z motornimi vozili v naravnem okolju. Na ponovnem posvetu leta 2017 na Kopah smo ugotavljali, da ostaja težava enako pereča, saj se na področju predlaganih sprememb pravne ureditve, izvajanja neposrednega nadzora v naravi ter vzpostavljanja območij za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju ni kaj spremenilo.
Ključne besede: gozdni prostor, narava, terenska vozila, prosti čas, konflikti
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2018; Ogledov: 4297; Prenosov: 814
.pdf Celotno besedilo (545,53 KB)

2.
Ovrednotenje vegetacijske primernosti habitata ruševca (Tetrao tetrix L.) na Pohorju
Jurij Gulič, Marijan Kotar, Miran Čas, Miha Adamič, 2003, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Ruševec se na Pohorju (severno-vzhodna Slovenija) pojavlja na grebenskih legahv zahodnem delu pogorja. V rastitvenih sezonah 2000 in 2001 smo napravilipopis aktivnosti sub-populacij na šestih znanih rastiščih in tako izločili ploskve potencialnega habitata. Na njih smo raziskovali odločilne vegetacijske strukture. V primerjavo sta vključeni tudi dve opuščeni rastišči.Vse popisne ploskve (400x400m) so bile razdeljene na 256 osnovnih ploskvic. Ugotavljamo, da so štiri aktivna rastišča. med seboj relativno homogena, od njih pa se jasno ločita obe opuščeni rastišči. Razlike med srednjimi vrednostmi ocenjevanih značilnosti vegetacijskih tipov (pokrovnost borovnice, brusnice, jesenske vrese, zeliščne plasti, delež travišč in traviščv zaraščanju, grmovne plasti, sklep krošenj smreke in jerebike v drevesni plasti ter mravljišč) so statistično značilne. Trend upadanja abundance ocenjevanih značilnosti habitata je opazen od zahoda do opuščenih rastišč na vzhodu, od zaledja stabilne alpske populacije proti robu ob subpanonskem fitogeografskem območju. Pokrovnost borovnice na aktivnih rastiščih je 19%, na opuščenih 5%, pokrovnost zeliščne plasti ocenjevanih vrstje 38%, na opuščenih 11%, število mravljišč je 13,7/ha, na opuščenih rastiščih 8/ha. Primerjava med vegetacijskimi tipi je pokazala, da so najprimernejši habitati na mestih, kjer se prepletajo barjanski ekosistemi (12%), travišča (15%), zaraščajoča travišča (41 %), gozd (31 %) in vodne površine (1 %), vendar ob pogoju, da območje ni v nadaljnjem zaraščanju in ni preveč obljudeno.
Ključne besede: ruševec, Tetrao tetrix L., rastiščne značilnosti, habitatske zahteve, gozdna meja, vegetacijski popisi, zaraščanje planj, varstvo narave, Centralne Alpe, Pohorje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4480; Prenosov: 1914
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh