Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Jernej For%C5%A1tnari%C4%8D) .

11 - 20 / 140
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
13.
14.
Divjačinski steak : kuharski recepti
Jernej Javornik, 2023, poljudni članek

Ključne besede: kulinarični recepti
Objavljeno v DiRROS: 29.02.2024; Ogledov: 141; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (261,03 KB)

15.
16.
17.
Temporal and spatial variability of phloem structure in Picea abies and Fagus sylvatica and its link to climate
Jožica Gričar, Jernej Jevšenak, Kyriaki Giagli, Klemen Eler, Dimitrios Tsalagkas, Vladimir Gryc, Hanuš Vavrčík, Katarina Čufar, Peter Prislan, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Using a unique 8-year data set (2010–2017) of phloem data, we studied the effect of temperature and precipitation on the phloem anatomy (conduit area, widths of ring, early and late phloem) and xylem-ring width in two coexisting temperate tree species, Picea abies and Fagus sylvatica, from three contrasting European temperate forest sites. Histometric analyses were performed on microcores taken from tree stems in autumn. We found high interannual variability and sensitivity of phloem anatomy and xylem-ring widths to precipitation and temperature; however, the responses were species- and site-specific. The contrasting response of xylem and phloem-ring widths of the same tree species to weather conditions was found at the two Slovenian sites generally well supplied with precipitation, while at the driest Czech site, the influence of weather factors on xylem and phloem ring widths was synchronised. Since widths of mean annual xylem and phloem increments were narrowest at the Czech site, this site is suggested to be most restrictive for the radial growth of both species. By influencing the seasonal patterns of xylem and phloem development, water availability appears to be the most important determinant of tissue- and species-specific responses to local weather conditions.
Ključne besede: wood anatomy, early phloem, European beech, late phloem, Norway spruce, sieve element area, xylem-ring width
Objavljeno v DiRROS: 19.01.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (5,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

18.
Preprosta gobova enolončnica z dušenim ohrovtom
Jernej Javornik, 2023, poljudni članek

Ključne besede: kulinarika, gozdni proizvodi
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 228; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (244,65 KB)

19.
O domorodnosti alpskega kozoroga v Sloveniji
Andreja Nève Repe, Elena Bužan, Borut Toškan, Jernej Javornik, Boštjan Pokorny, Andrej Arih, Lars Zver, Maruša Prostor, Miha Krofel, Matija Stergar, Klemen Jerina, Hubert Potočnik, Rok Černe, Aleš Poljanec, 2023, strokovni članek

Povzetek: Alpski kozorog (Capra ibex) je alpski endemit. Na območju Slovenije naj bi bila vrsta iztrebljena v drugi polovici 17. stoletja, globalno pa je bila zaradi prelova na robu izumrtja konec 19. stoletja. Preživela je le populacija na širšem območju parka Gran Paradiso na skrajnem zahodu Alp v Italiji. Zaradi naselitev in drugih varstvenih programov sedaj alpski kozorog živi v celotnih Alpah, vključno s Slovenijo. Vendar pri nas njegove populacije nazadujejo in so v zelo slabem stanju, kar je lahko rezultat več dejavnikov. Malo izvornih osebkov ob naselitvah, zgodovinska ozka grla in ločenost kolonij so povzročili parjenje v sorodstvu, kar je slabšalo genetsko stanje populacij in lahko negativno vpliva tudi na demografijo. K številčnemu zmanjševanju vrste so lahko prispevale tudi bolezni. Za dolgoročno ohranitev alpskega kozoroga v Sloveniji so nujni takojšnji aktivni ohranitveni ukrepi, pogoj pa je ustrezna opredelitev izvornosti vrste, saj je (bila) zaradi prejšnjih pomanjkljivih podatkov umeščena med tujerodne. V prispevku na podlagi arheo-zooloških, genetskih in preliminarnih habitatnih analiz utemeljujemo, da je v Sloveniji kozorog domorodna vrsta. V raziskavah smo pokazali, da je vrsta živela na ozemlju zdajšnje Slovenije v poznoantičnem in zgodnje srednjeveškem obdobju. Preliminarno smo določili tudi primernost in povezanost habitata kozoroga v slovenskem alpskem svetu ter nakazali verjetne potrebne ukrepe za ohranitev vrste v Sloveniji.
Ključne besede: Capra ibex, izvornost vrste, programi varstva, Alpe, habitat, genetika
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 290; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (475,48 KB)

20.
Dušena divjačina s pečeno bučo hokaido in salso verde
Jernej Javornik, 2023, poljudni članek

Ključne besede: kulinarični recepti
Objavljeno v DiRROS: 12.12.2023; Ogledov: 226; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (304,61 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh