Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Domen Gajšek) .

1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Resin yield of Pinus nigra and Pinus sylvestris in the Slovenian Karst
Domen Gajšek, Miha Brecelj, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The aim of our research was to study the impact of various environmental factors on the resin production of pines in the Slovenian Karst. Five plots were established % three in Pinus nigra (Arnold) stands and two in Pinus sylvestris (L.) stands. On each plot, the 19-20 most vigorous dominant or codominant trees with a minimum diameter at breast height (DBH) of 20 cm were selected and their resin yield analysed in 2012. Resin yield in P. nigra was considerably higher than that in P. sylvestris. The average resin yield per tree during the study period of 102 days was 1.144 kg for P. nigra and 0.612 for P. sylvestris. There were substantial differences in resin yield among individual trees in the study period: 0.336-2.487 kg for P. nigra and 0.249-1.270 kg for P. sylvestris. The resin yield in P. nigra was considerably higher for the trees with larger DBH, while this was not the case in P. sylvestris. Tree species was the most important factor in resin yield. Increased precipitation resulted in higher resin yields on most plots, whereas better site productivity positively affected resin yield on all P. nigra plots but not on P. sylvestris plots.
Ključne besede: Black pine, Scots pine, resin production, resin yield, Slovenian Karst
Objavljeno v DiRROS: 05.07.2018; Ogledov: 4963; Prenosov: 3260
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Izdelava registra plus dreves divje češnje (Prunus avium L.) v Sloveniji
Kristjan Jarni, Domen Gajšek, Gregor Božič, Hojka Kraigher, Robert Brus, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Divja češnja (Prunus avium L.) je zaradi ekološkega pomena in kakovostnega lesa za gojenje vse bolj zanimiva manjšinska drevesna vrsta, vendar je težavno zagotavljanje ustreznih količin njenega kakovostnega gozdnega reprodukcijskega materiala. S pomočjo Zavoda za gozdove Slovenije smo na območju vse Slovenije evidentirali 127 kandidatov za plus drevesa divje češnje. V drugem krogu smo na podlagi enotnega ocenjevanja znakov izbrali 107 fenotipsko najboljših dreves in jih bomo vključili v register plus dreves divje češnje. V register vključena drevesa bo mogoče uporabiti za izvedbo programa žlahtnjenja divje češnje in za osnovanje semenske plantaže, ki bo omogočala pridobivanje zadostnih količin genetsko izboljšanega gozdnega reprodukcijskega materiala. Register bo lahko služil tudi kot vzorčni primer še za druge manjšinske drevesne vrste.
Ključne besede: divja češnja, Prunus avium L., plus drevesa, semenska plantaža, gozdni reprodukcijski material, žlahtnjenje gozdnega drevja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2017; Ogledov: 4712; Prenosov: 867
.pdf Celotno besedilo (834,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh