31. |
32. O domorodnosti alpskega kozoroga v SlovenijiAndreja Nève Repe, Elena Bužan, Borut Toškan, Jernej Javornik, Boštjan Pokorny, Andrej Arih, Lars Zver, Maruša Prostor, Miha Krofel, Matija Stergar, Klemen Jerina, Hubert Potočnik, Rok Černe, Aleš Poljanec, 2023, strokovni članek Povzetek: Alpski kozorog (Capra ibex) je alpski endemit. Na območju Slovenije naj bi bila vrsta iztrebljena v drugi polovici 17. stoletja, globalno pa je bila zaradi prelova na robu izumrtja konec 19. stoletja. Preživela je le populacija na širšem območju parka Gran Paradiso na skrajnem zahodu Alp v Italiji. Zaradi naselitev in drugih varstvenih programov sedaj alpski kozorog živi v celotnih Alpah, vključno s Slovenijo. Vendar pri nas njegove populacije nazadujejo in so v zelo slabem stanju, kar je lahko rezultat več dejavnikov. Malo izvornih osebkov ob naselitvah, zgodovinska ozka grla in ločenost kolonij so povzročili parjenje v sorodstvu, kar je slabšalo genetsko stanje populacij in lahko negativno vpliva tudi na demografijo. K številčnemu zmanjševanju vrste so lahko prispevale tudi bolezni. Za dolgoročno ohranitev alpskega kozoroga v Sloveniji so nujni takojšnji aktivni ohranitveni ukrepi, pogoj pa je ustrezna opredelitev izvornosti vrste, saj je (bila) zaradi prejšnjih pomanjkljivih podatkov umeščena med tujerodne. V prispevku na podlagi arheo-zooloških, genetskih in preliminarnih habitatnih analiz utemeljujemo, da je v Sloveniji kozorog domorodna vrsta. V raziskavah smo pokazali, da je vrsta živela na ozemlju zdajšnje Slovenije v poznoantičnem in zgodnje srednjeveškem obdobju. Preliminarno smo določili tudi primernost in povezanost habitata kozoroga v slovenskem alpskem svetu ter nakazali verjetne potrebne ukrepe za ohranitev vrste v Sloveniji. Ključne besede: Capra ibex, izvornost vrste, programi varstva, Alpe, habitat, genetika Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 299; Prenosov: 81 Celotno besedilo (475,48 KB) |
33. |
34. |
35. Ploščatocelični karcinom ustne votline in ustnicAndrej Kansky, Borut Sotošek, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Rak ustne votline predstavlja približno 6% rakavih obolenj in okoli 30% vseh tumorjev glave in vratu. Pomembni etiološki dejavniki so uporaba tobaka, uživanje alkoholnih pijačin slaba ustna higijena. Tveganje za nastanek boleznije odvisno od trajanja in intenzitete škodljivih dražljajev. Prognoza je odvisna od ocene kliničnega štadija in histoloških značilnosti tumorja in regionalnih bezgavk. Na izbiro zdravljenja vplivajo različni dejavniki, v poštev pa pride kirurško zdravljenje, radioterapija in kombinacija kirurškega zdravljenja in radioterapije. Rak ustnic je najpogostejši tumor v zgornjem aerodigestivnem traktu. Največkrat se pojavi na spodnji ustnici pri moškem. Glavni etiološki dejavnik je izpostavljenost sončni svetlobi in kajenje. Prognoza je na splošno boljša kot pri ostalih karcinomih ustne votline. Kirurgija je glavni način zdravljenja. Objavljeno v DiRROS: 28.11.2023; Ogledov: 243; Prenosov: 57 Celotno besedilo (381,57 KB) |
36. Klinične in histološke značilnosti ploščatoceličnega karcinoma kožePeter H. Soyer, Borut Žgavec, Bojan Popovič, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Ploščatocelični karcinom je druga najpogostejša maligna novotvorba kože. Najpomembnejši etiološki dejavnik je kronična izpostavljenost UV žarkom. Klinična slika je zelo raznovrstna, kar povzroča težave pri ločevanju teh tumorjev od drugih bolezni, predvsem pa bazalioma. Dokončno diagnozo postavimos histološko, v dvomljivih primerih pa uporabimo še imunohistokemičnopreiskavo. Objavljeno v DiRROS: 28.11.2023; Ogledov: 293; Prenosov: 68 Celotno besedilo (276,27 KB) |
37. |
38. Elektrokemoterapija malignega melanomaGregor Serša, Borut Štabuc, Tanja Čufer, Boris Jančar, Damijan Miklavčič, Maja Čemažar, Zvonimir Rudolf, 1999, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: melanom, zdravljenje, bleomicin, cisplatin, električna stimulacija, elektrokemoterapija, elektroporacija, melanoma therapy, bleomycin, cisplatin, electric stimulation therapy, electrochemotherapy, electroporation Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 203; Prenosov: 67 Celotno besedilo (617,96 KB) |
39. |
40. |