Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: The capital and income breeding concept links energy resources used during reproduction to the timing of their acquisition. During reproduction, capital breeders rely on resources gained previously and accumulated for reproductive investment. By contrast, income breeders use mainly resources collected during the period of reproductive activity. Most commonly, this concept is applied to females; relatively few studies have considered males. Moreover, there has been little attention to the link between the capital-income divide and other aspects of mating strategy. We studied adult males of three wild ungulates with different levels of polygyny. A large dataset (4,264 red deer, 53,619 roe deer, and 13,537 Alpine chamois, respectively) was obtained during 2007-2017 in the whole territory of Slovenia and in the Trento province, Italy. During the rut, body mass loss of males in highly polygynous species was more than twice that of weakly polygynous species: on average, red deer stags lost 19.5%; chamois bucks 16.0%; and roe deer bucks 7.5% of their body mass. This indicates potential for a hitherto unrecognized link between the degree of intrasexual competition and the degree of capital mating. The variability in body mass at the end of the rut was clearly reduced in both highly polygynous species (from 15.1 to 9.4% in red deer, and from 12.5 to 10.5% in chamois), but did not change in roe deer. Finally, roe deer bucks had recovered body mass to that of the pre-rut period by just 2 months after the rut, while red deer stags did not manage to compensate the loss of weight until the end of the year. We suggest that, at least in ungulates, there is a link between the degree of polygyny and that of capital breeding. Males of capital and income breeders underwent body mass changes resulting from different reproductive investment during the rut. Capital breeders lost considerably more weight, and invested a variable amount of energy among individuals or among years, possibly to cope with different environmental or body conditions. In so doing, they ended the rut with poorer but more even condition among individuals.
Ključne besede: capital-income breeding, male reproductive investment, Capreolus capreolus, Cervus elaphus, Rupicapra rupicapra
Objavljeno v DiRROS: 23.09.2020; Ogledov: 1349; Prenosov: 807
Celotno besedilo (1,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: gozdni sestoji, lesna zaloga, zgradba sestojev, poseg, potencialni vplivi, gozdovi, posegi v prostor, potencialni vplivi na okolje, vpliv na okolje, gozdni prostor
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2019; Ogledov: 2084; Prenosov: 50

Povzetek: Poznavanje absolutne in/ali relativne številčnosti prostoživečih parkljarjev je eden pomembnejših vhodnih podatkov, ki nam omogoča njihovo učinkovito trajnostno upravljanje. V večjem delu Slovenije so prostoživeči parkljarji gospodarsko, motivacijsko in ekološko najpomembnejša skupina divjadi. V procesu njihovega upravljanja trenutno ni uveljavljenih standardnih in rutinskih metod, na podlagi katerih bi lahko zanesljivo ocenjevali absolutno in/ali relativno številčnost na vsakoletni ravni. Metod za spremljanje številčnosti populacij prostoživečih parkljarjev je veliko; pri izbiri najustreznejše je treba upoštevati določene kriterije. Najpomembnejši kriteriji za izbiro metode so obravnavana vrsta parkljarjev, značilnosti habitata, velikost območja, gostota populacije, možnost kontrole in nenazadnje tudi stroški. V Sloveniji je bila za ocenjevanje številčnosti srnjadi in jelenjadi že v rabi metoda štetja kupčkov iztrebkov, poleg katere bi bila primerna tudi metoda kilometrskega indeksa. Pri divjem prašiču za najbolj zanesljive metode veljajo uporaba foto pasti, štetje na pogonih in daljinsko vzorčenje s pomočjo termovizije, pri gamsu pa štetje s tal in monitoring iz zraka.
Ključne besede: parkljarji, gostota populacije, številčnost populacije, metode za ocenjevanje številčnosti, metode za ocenjevanje gostote
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2019; Ogledov: 6950; Prenosov: 9500
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: V raziskavi smo analizirali prenos kovin iz gozdnih in travniških tal v male sesalce (rumenogrla miš, gozdna in poljska voluharica), veliko sinico in lisico, ki živijo na območju Velikega Vrha. Hkrati smo ocenili tveganje za te organizme na podlagi primerjave določenih vsebnosti v rastlinskih in živalskih tkivih s kritičnimi ter dopustnimi vsebnostmi in izračunom kvocienta tveganja (HQ) na podlagi vnosa kovin s prehrano. Izjema je bila velika sinica, ki smo jo pri izračunu HQ nadomestili s kosom, ki se pogosto prehranjuje z deževniki. Ugotovili smo, da so gozdni in travniški ekosistemi na območju Velikega Vrha, ki je bil zlasti v preteklosti izpostavljen velikim izpustom iz Termoelektrarne Šoštanj, zmerno obremenjeni s Pb (gozdna tla, živalska tkiva), Hg (gozdna tla, živalska tkiva) in Cd (travniška tla, korenine trav, detelj in zeli). Vendar tveganja za prostoživeče živali (navadna lisica, rumenogrla miš, poljska in gozdna voluharica) in deževnike nismo ugotovili, saj so bile določene vsebnosti Hg, Pb in Cd nižje od kritičnih (mali sesalci, lisica) oziroma letalnih (smrtnih) vsebnosti (deževniki). Obstaja pa verjetnost za tveganje zaradi vnosa Hg v lisico prek gozdne voluharice in zaradi vnosa Pb v kosa prek deževnikov, vendar samo v primeru, če bi ta prehranska vira sestavljala vsaj polovico diete omenjenih organizmov.
Ključne besede: kovine, termoelektrarna, Hg, Pb, mali sesalci, velika sinica, ocena tveganja
Objavljeno v DiRROS: 21.02.2018; Ogledov: 5551; Prenosov: 2737
Celotno besedilo (1,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Velike prostoživeče rastlinojede uvrščamo med ključne vrste kopenskih ekosistemov, saj neposredno in posredno vplivajo na številne druge skupine organizmov in na zgradbo ter delovanje celotnih ekosistemov. Veliki rastlinojedi s prehranjevanjem, teptanjem, uriniranjem in iztrebljanjem prerazporejajo hranila, vplivajo na zbitje, prezračenost in erozijo tal, razširjajo rastlinska semena ter pogosto povečujejo raznovrstnost travniških ekosistemov, še zlasti v produktivnih travniških ekosistemih, na primer v zmernem podnebju Evrope. Številčnost in prostorska razširjenost večine vrst prostoživečih prežvekovalcev narašča v večjem delu Evrope, vključno s Slovenijo. Na posameznih, prostorsko omejenih lokacijah se povečujejo težave (npr. izgube travniške krme na travinju) predvsem zaradi paše jelenjadi (Cervus elaphus L.). Deli Notranjske in Kočevske se hitro zaraščajo, hkrati so to območja z največjimi gostotami jelenjadi, kar povečuje njene pritiske na preostale travnike in pašnike, zlasti tiste, ki so intenzivneje gnojeni. Slednje se zlasti med oškodovanci (kmetovalci) pogosto poudarja kot pomembna škoda zaradi izgube v pridelavi travniške krme. Vendar lahko parkljarji vplivajo na gospodarsko donosnost travinja tudi posredno, in sicer z oblikovanjem vrstne sestave travišč ter spreminjanjem produktivnosti tal. Za celostno upravljanje je treba poznati tudi njihove neposredne in posredne ekološke vplive in pomene. V članku smo zato pripravili pregled domačih in tujih raziskav neposrednih in posrednih vplivov prostoživečih velikih rastlinojedov na travniške ekosisteme.
Ključne besede: prostoživeči rastlinojedi parkljarji, jelenjad, paša, škode na traviščih, ekološki vplivi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4783; Prenosov: 2307
Celotno besedilo (441,50 KB)