231. Kaj je dedni rak? : dedno pogojeni raki - genetsko svetovanje in testiranjeAna Blatnik, Mateja Krajc, Ksenija Strojnik, Srdjan Novaković, Barbara Perić, Marta Banjac, Janez Žgajnar, 2020, ni določena Ključne besede: medicinska genetika, genetsko testiranje Objavljeno v DiRROS: 11.03.2022; Ogledov: 785; Prenosov: 236 Celotno besedilo (1,43 MB) |
232. Navodila za citološke izvide brisov materničnega vratu : klasifikacija po BethesdiAna Pogačnik, Margareta Strojan Fležar, Alenka Repše-Fokter, Vivijana Snoj, Irena Srebotnik-Kirbiš, Maja Primic-Žakelj, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: V Sloveniji poteka državni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb (ZORA) materničnega vratu od leta 2003. Od leta 2003 do 2008 smo znižali obolevnost za rakom materničnega vratu za skoraj 40 %, vendar pa uspešnost programa lahko še izboljšamo, tudi z rednim preverjanjem kakovosti dela ginekologov in citoloških laboratorijev, saj je spremljanje in nadziranje kakovosti vseh postopkov bistveni sestavni del vseh organiziranih presejalnih programov. Register ZORA zbira izvide brisov materničnega vratu (BMV) iz vseh desetih slovenskih laboratorijev, ki ustrezajo pogojem, določenim v Uradnem listu RS. Z registracijo vseh izvidov BMV smo vzpostavili učinkovit sistem spremljanja kakovosti vseh presejalnih postopkov. Ključne besede: bris, citopatologija, klasifikacija, terminologija, elektronske knjige Objavljeno v DiRROS: 10.03.2022; Ogledov: 772; Prenosov: 338 Celotno besedilo (3,83 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
233. Programske smernice Državnega programa ZORAUrška Ivanuš, Edita Arh, Sonja Bebar, Branko Cvjetičanin, Dušan Deisinger, Mojca Florjančič, Aljoša Frelih, Urška Gašper, Biljana Grčar-Kuzmanov, Nina Jančar, Tine Jerman, Kaja Kališnik, Silvestra Kašnik-Čas, Veronika Kloboves-Prevodnik, Borut Kobal, Amela Duratović Konjević, Jerneja Kos, Gabrijela Kupljen, Mateja Lasič Pecev, Mateja Marčec, Leon Meglič, Sebastjan Merlo, Marko Mlinarič, Nataša Nolde, Irena Oblak, Maja Pakiž, Boštjan Pirš, Ana Pogačnik, Maja Primic-Žakelj, Alenka Repše-Fokter, Luka Roškar, Uršula Salobir Gajšek, Špela Sitar, Špela Smrkolj, Vivijana Snoj, Margareta Strojan Fležar, Tadeja Štrumbelj, Iztok Takač, Renata Toff-Jovan, Tomaž Tušek, Andreja Uštar, 2022, strokovna monografija Ključne besede: predrakave spremembe, zgodnja diagnostika, presejanje, presejalni programi, nacionalni programi, postopki, elektronske knjige Objavljeno v DiRROS: 10.03.2022; Ogledov: 820; Prenosov: 410 Celotno besedilo (1,68 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
234. Tveganja, koristi in upravljanje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v alpskem prostoru : rezultati spletne anketeAnica Simčič, Ajša Alagić, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Simon Zidar, Aleksander Marinšek, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek predstavlja mnenja in poznavanje tujerodnih drevesnih vrst (TDV) deležnikov, ki pri svojem delu prihajajo v stik s TDV v gozdnih, urbanih in periurbanih območjih v Sloveniji. Mnenja smo pridobili s spletno anketo v letu 2020, ki je bila v okviru projekta ALPTREES del raziskave v vsaki od petih partnerskih držav (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Italija in Francija) alpskega prostora. Analizirali smo odgovore slovenskih deležnikov in tako pridobili informacije o poznavanju, dojemanju in odnosu deležnikov do TDV. S spletnim anketiranjem smo dobili odgovore na vprašanja 120 posameznikov. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da večina anketirancev prepoznava TDV in invazivne tujerodne drevesne vrste (ITDV) v Sloveniji. Na splošno anketiranci menijo, da TDV prinašajo tveganje v alpski prostor. Anketiranci so kot najbolj razširjene TDV ocenili robinijo (Robinia pseudoacacia), veliki pajesen (Ailanthus altissima), pavlovnijo (Paulownia tomentosa), navadno ameriško duglazijo (Pseudotsuga menziesii), rdeči hrast (Quercus rubra) in zeleni bor (Pinus strobus). Med najbolj invazivne TDV uvrščajo robinijo, veliki pajesen, pavlovnijo, octovec (Rhus typhina) in ameriški javor oz. negundovec (Acer negundo). Slaba polovica anketirancev je izrazila srednje veliko zaskrbljenost glede vpliva ITDV, kar četrtina vprašanih pa je zaradi TDV zelo zaskrbljena. Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, invazivne tujerodne drevesne vrste, alpski prostor, upravljanje, tveganje Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 1000; Prenosov: 304 Celotno besedilo (431,99 KB) |
235. Klinična pot presejanja oseb z visoko ogroženostjo za razvoj raka trebušne slinavkeBarbara Perić, Ana Blatnik, Aleš Tomažič, Aleksandar Gavrić, Borut Štabuc, Srdjan Novaković, Mateja Krajc, 2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: rak trebušne slinavke, bolniki, klinične poti Objavljeno v DiRROS: 14.02.2022; Ogledov: 846; Prenosov: 355 Celotno besedilo (868,10 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
236. Phylogenetic relations and range history of jerboas of the Allactaginae subfamily (Dipodidae, Rodentia)Vladimir S. Lebedev, Georgy I. Shenbrot, Boris Kryštufek, Ahmad Mahmoudi, Marina N. Melnikova, Evgeniya N. Solovyeva, Alexandra A. Lisenkova, Enkhbat Undrakhbayar, Konstantin A. Rogovin, Alexey V. Surov, Ana A. Bannikova, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Five-toed jerboas of the subfamily Allactaginae comprise several complex taxa occurring over a wide distribution range covering a large part of the Eurasian arid belt. In this study, we employed current methods of molecular phylogenetics based on 15 nuclear genes and the mitochondrial gene cytb to revise relations and systematics within Allactaginae. We also applied species distribution modelling projected on paleo-environmental data to reconstruct the geographic patterns of speciation in Allactaginae. We elucidated the intergeneric relationships within this subfamily and clarifed interspecies relations within the genus Scarturus. Moreover, our results demonstrate the species status of S. caprimulga; outline the currently understudied diversity within Orientallactaga, Allactaga, and Pygeretmus; and improve the divergence estimates of these taxa. Based on our results from modelling of geographic range fragmentation in allactagines, we suggest the dating and location of speciation events and present hypotheses regarding general habitat niche conservatism in small mammals. Ključne besede: molecular phylogeny, mitochondrial DNA, nuclear DNA, habitat modelling, phylogenetic history Objavljeno v DiRROS: 28.01.2022; Ogledov: 754; Prenosov: 623 Celotno besedilo (11,47 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
237. |
238. Zdrava izbira - organizirana presejanja za raka v SlovenijiKatja Jarm, Dominika Novak-Mlakar, Urška Ivanuš, Tatjana Kofol-Bric, Ana Šinkovec, Mojca Florjančič, Kaja Batista, 2021, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: presejalni programi, preventivni programi, onkologija, javno zdravje Objavljeno v DiRROS: 17.12.2021; Ogledov: 822; Prenosov: 282 Celotno besedilo (1,03 MB) |
239. Priporočila Onkološkega inštituta za zdravljenje bolnikov z adenokarcinomom želodcaErik Brecelj, Vesna Zadnik, Neva Volk, Mateja Krajc, Ana Blatnik, Ksenija Strojnik, Nina Boc, Yasmin Marianna Hunt, Gorana Gašljević, Jera Jeruc, Srdjan Novaković, Marko Boc, Franc Anderluh, Martina Reberšek, Borut Štabuc, Irena Oblak, Janja Ocvirk, Ana Jeromen, Zvezdana Hlebanja, Tanja Mesti, Marija Ignjatović, Nežka Hribernik, Ibrahim Edhemović, Gašper Pilko, Rok Petrič, Ajra Šečerov Ermenc, Nada Rotovnik-Kozjek, Vaneja Velenik, Sonja Kramer, Maja Ebert Moltara, Jernej Benedik, 2021, strokovni članek Ključne besede: adenokarcinom želodca, priporočila, prebavni trakt, multidisciplinarno zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 16.12.2021; Ogledov: 1164; Prenosov: 516 Celotno besedilo (355,48 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
240. Vpliv epidemije covida-19 na genetsko obravnavo Oddelka za onkološko klinično genetiko Onkološkega inštituta LjubljanaNatalija Klopčič, Simona Hotujec, Tina Kerševan, Ana Blatnik, Ksenija Strojnik, Mateja Krajc, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišče: Pandemija covida-19 je v začetku leta 2020 močno omajala temelje zdravstvenega sistema ne samo v Sloveniji, ampak tudi po svetu. Povsem nepričakovano nas je postavila pred izzive, ki so jih prinesli ukrepi za zajezitev te nalezljive bolezni. Z njimi smo se spoprijeli tudi zaposleni na Oddelku za onkološko klinično genetiko Onkološkega inštituta Ljubljana (OIL). Ob tem nam je bilo v pomoč učinkovito timsko sodelovanje v kolektivu.
Namen: Ugotoviti vpliv epidemije covida-19 na število napotitev preiskovancev na onkološko genetsko svetovanje in testiranje, število opravljenih genetskih posvetov ter število prenaročitev in dobljene rezultate primerjati s podatki pred epidemijo ter ugotoviti razliko v povprečni starosti preiskovancev ob napotitvi v obdobju razglasitve prve in druge epidemije.
Metode: Analiza podatkov o številu napotitev, opravljenih genetskih posvetov in številu prenaročanj je bila pripravljena na podlagi podatkovne zbirke Oddelka za onkološko klinično genetiko OIL z opisno statistiko. Rast opravljenih posvetov smo dokazovali z metodo bivariatne regresije, s t-testom pa primerjavo povprečne starosti preiskovancev ob napotitvi med prvo in drugo razglasitvijo epidemije. Rezultati: V obdobju prve razglasitve epidemije smo aprila 2020 imeli 78,8-odstotni upad rednih napotitev na genetsko svetovanje in testiranje glede na april 2019. Obenem smo v istem primerjalnem obdobju zabeležili 70,4-odstotni porast prednostnih napotitev. Starostna struktura napotenih preiskovancev se med obdobjema razglasitve epidemije ne razlikuje. V obdobju prve razglasitve epidemije smo opravili skupno 68 % manj genetskih posvetov kot v istem časovnem obdobju leto prej. V obdobju druge razglasitve epidemije smo opravili 12,7 % manj posvetov glede na enako časovno obdobje v letu pred epidemijo. Skupaj je bilo leta 2020 opravljenih 19,4 % genetskih posvetov manj kot leta 2019. V letu 2021 pa bomo napovedno opravili 21,4 % posvetov več kot v letu 2020. Ne glede na vztrajanje epidemije je število prvih posvetov v porastu. V prvem raziskovanem obdobju je bilo skupno prenaročenih 400 preiskovancev, od tega smo jih zaposleni prenaročili 227, kar znaša 55 %. V drugem raziskovanem obdobju je bilo 550 prenaročitev, zaposleni smo jih prenaročili 91, kar znaša 16 %. Več je bilo teh, ki so želeli nov termin ali pa se posveta niso udeležili brez predhodne odpovedi.
Zaključek: Epidemija covida-19 je močno posegla na vsa področja zdravstvenega sistema, kjer smo se bili primorani spopasti z zajezitvenimi ukrepi. Na Oddelku za onkološko klinično genetiko smo v skladu z uradnimi odloki in priporočenimi ukrepi reorganizirali vsakdanjo prakso. Soočili smo se z novimi izzivi, kot so prenaročanje, telegenetskimi posveti, delo od doma in uvajanje novih kliničnih poti genetske obravnave. Kljub epidemiji se onkogenetska dejavnost v nasprotju z drugimi evropskimi državami ni ustavila ne v prvem ne v drugem valu epidemije. V letu 2021 beležimo celo porast tako napotovanja zaradi zdravljenja kot tudi števila opravljenih posvetov.
Ključne besede: genetsko testiranje, epidemije, covid-19, genetski posveti, napotitve Objavljeno v DiRROS: 14.12.2021; Ogledov: 1188; Prenosov: 463 Celotno besedilo (279,97 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |