1. |
2. Nevrološki zapleti zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točkNadja Novak, Aljoša Andlovic, Rok Roš Opaškar, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Pomembnemu ugodnemu učinku zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk so relativno pogosto pridruženi neželeni zapleti, med katerimi so nevrološki redki, a lahko življenje ogrožujoči. V prispevku so predstavljeni nevrološki zapleti zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk. Podana klinična primera opišeta nevrološka zapleta s klinično sliko prizadetosti perifernega živčevja, in sicer miozitisom in akutno inflamatorno demielinizirajočo polinevropatijo.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 347; Prenosov: 87
 Celotno besedilo (270,01 KB) |
3. S kemoterapijo in s tarčnimi zdravili povzročeni zapleti centralnega živčevjaDijana Babić, Karla Berlec, Aljoša Andlovic, Breda Škrbinc, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: V zadnjih desetletjih smo priča intenzivnemu razvoju sistemskega zdravljenja raka. Z zgodnejšo diagnostiko in daljšim ter vse intenzivnejšim zdravljenjem se je razširil tudi obseg nevroloških zapletov sistemskega zdravljenja. Neželeni učinki zdravljenja s kemoterapijo in s tarčnimi zdravili so lahko akutni ali kronični. Neželeni učinki na možgane obsegajo vse od akutne zmedenosti, halucinacij, motenj zavesti, žilno-okluzivnih dogodkov, epileptičnih napadov in cerebelarnih simptomov do kronične levkoencefalopatije in kognitivnega upada. Prizadetost hrbtenjače je pogosto akutna in se kaže kot longitudinalna transverzna mielopatija. Po intratekalni aplikaciji kemoterapevtikov se lahko razvije aseptični meningitis. Mehanizmi nevroloških zapletov, ki prizadenejo centralni živčni sistem, niso povsem pojasnjeni, zato za enkrat nimamo na voljo niti specifičnih metod zdravljenja, niti smernic za zdravljenje teh zapletov.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, tarčna terapija
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 385; Prenosov: 87
Celotno besedilo (171,45 KB) |
4. S kemoterapijo povzročena periferna polinevropatija (CIPN)Katja Dejanović, Aljoša Andlovic, Breda Škrbinc, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: CIPN je disfunkcija perifernega živčevja kot posledica zdravljenja z enim ali s kombinacijo več citostatikov. Najpogostejši povzročitelji CIPN so taksani, derivati platine in vinka alkaloidi, njihovi vzročni mehanizmi CIPN se razlikujejo in so vezani na njihovo cititoksično aktivnost. CIPN se najpogosteje kaže s simptomatiko senzoričnega sistema, redkejše so motorične motnje in motnje avtonomnega živčnega sistema. Dejavniki tveganja za CIPN so splošni, ki jih dobro poznamo in jih do določene mere lahko tudi zamejimo, genetski dejavniki tveganja pa so aktualno predmet intenzivnih raziskav. Patofiziološki procesi nastanka CIPN so delno poznani, gre za več prekrivajočih se mehanizmov, ki povzročijo okvare na nivoju živčnih končičev, aksonske okvare, motnje senzoričnih ganglijev pa tudi okvaeo hrbtenjače. V patofiziološke mehanizme nastanka CIPN se vpletajo tudi nevro-imunski procesi. Diagnoza CIPN je klinična, v pomoč so lahko specifični vprašalniki za oceno kvalitete življenja, objektivni metoda ocene CIPN je EMG. CIPN ima praviloma reverzibilen potek, v posameznih primerih pa ugotavljamo kronično ireverzibilno stanje. Za zdravljenje CIPN uporabljamo v večji meri nefarmakološke ukrepe, v hujših primerih pa tudi medikamentozno podporo z gabapentinom, pregabalinom ter z amitriptilinom.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 398; Prenosov: 96
Celotno besedilo (81,44 KB) |
5. Vloga nevroonkologa v obravnavi možganskih tumorjevAljoša Andlovic, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Povzetek: Nevroonkologija ima svoje zametke v letu 1970, ko so se začeli prvi terapevtski poskusi. Zdravljenje in obravnava primarnih možganskih tumorjev je zdaj hitro razvijajoče se področje.
Nevroonkologija spada med novejše subspecializacije v nevrologiji. Vloga nevro-onkologa (v nadaljevanju nevrologa ) je odvisna od ureditve zdravstvenega sistema v posamezni državi. Ponekod prevzamejo vlogo predpisovalcev kemoterapije in vodenja pacientov. V Sloveniji je vloga nevroo-onkologa drugačna, saj se z neposrednim zdravljenjem ukvarjajo onkologi – radioterapevti.
Ključne besede: možganski tumorji, centralno živčevje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2022; Ogledov: 603; Prenosov: 130
Celotno besedilo (119,46 KB) |
