Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Špela Kumelj) .

1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Impact of climate change on landslides in Slovenia in the mid-21st century
Mateja Jemec Auflič, Gašper Bokal, Špela Kumelj, Anže Medved, Mojca Dolinar, Jernej Jež, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Slovenia is affected by extreme and intense rainfall that triggers numerous landslides every year, resulting in significant human impact and damage to infrastructure. Previous studies on landslides have shown how rainfall patterns can influence landslide occurrence, while in this paper, we present one of the first study in Slovenia to examine the impact of climate change on landslides in the mid-21st century. To do this, we used the Representative Concentration Pathway (RCP) 4.5 climate scenario and future climatology simulated by six climate models that differed from each other as much as possible while representing measured values of past climate variables as closely as possible. Based on baseline period (1981-2010) we showed the number of days with exceedance of rainfall thresholds and the area where landslides may occur more frequently in the projection period (2041-2070). We found that extreme rainfall events are likely to occur more frequent in the future, which may lead to a higher frequency of landslides in some areas.
Ključne besede: climate change, landslides, models, hazard, prediction
Objavljeno v DiRROS: 09.03.2022; Ogledov: 798; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (4,78 MB)

2.
Presoja varovalnega učinka gozda pred drobirskimi tokovi
Gal Fidej, Matjaž Mikoš, Jernej Jež, Špela Kumelj, Jurij Diaci, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Varovalni gozdovi imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju učinka različnih naravnih nevarnosti. Kljub pove- čevanju potreb po varovalni in zaščitni funkcij zaradi staranja gozdov in povečanega tveganja zaradi naravnih motenj ostaja aktivno upravljanje na nizki ravni. Proučili smo učinkovitost varovalnih gozdov za zaščito pred drobirskimi tokovi na severozahodu Slovenije, v Soteski med Bledom in Bohinjem, kjer sta zaradi delovanja pobočnih premikov ogroženi državna cesta in železnica. Na podlagi geološke karte in karte podvrženosti drobirskim tokovom smo ugotovili vplivno območje drobirskih tokov. Pri modeliranju njihovega širjenja smo uporabili program TopRunDF. Podatke o gozdu smo zbrali na 26 vzorčnih ploskvah, kjer smo izmerili vsa živa drevesa s prsnim premerom več kot 10 cm. Podrobno smo opisali sestoje in jih ovrednotili po metodi NaiS. Ugotovili smo, da ima gozd pomembno vlogo pri zaščiti infrastrukturnih objektov. Za uresničevanje trajnosti zaščitne vloge je treba enomerne sestoje prevzgojiti v mozaično enomerne. V sestojih, kjer gozdnogojitveni ukrepi ne zadostujejo, je treba uporabiti tehnične ukrepe. Ker s sestoji niso gospodarili več desetletij, so motnje (najpogosteje v obliki vetrolomov) pogoste. Izsledki kažejo, da je potrebno objektivno ovrednotenje varovalne in zaščitne funkcije takšnih gozdov. Priporočamo tudi aktivno nego, kar je v nasprotju z dosedanjo prakso v teh gozdovih.
Ključne besede: varovalni gozdovi, naravne nevarnosti, drobirski tok, zaščitna funkcija, Soteska
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2018; Ogledov: 3569; Prenosov: 778
.pdf Celotno besedilo (436,78 KB)
Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh