Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (kazalniki) .

1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
Are Slovenia’s forests deviating from sustainable development?
Gal Kušar, Marko Kovač, 2023, original scientific article

Abstract: Prispevek nas seznanja z osnovnimi informacijami o trajnostnem razvoju slovenskih gozdov med letoma 2000 in 2018. Stanje in razvoj slovenskih gozdov z vidika trajnosti smo preverili z nizom spremenljivk in kazalnikov trajnostnega gospodarjenja z gozdovi: površina gozdov, temeljnica, lesna zaloga, indeks sestojne gostote, starostna struktura/porazdelitev prsnih premerov, ravnotežje razvojnih faz, optimalna lesna zaloga, prirastek, posek, različnost drevesnih vrst, mešanost sestojev, pomlajevanje, naravnost in odmrla drevnina. Ocenili smo tudi ustreznosti sistematične mreže 4 x 4 km, ki se je uporabljala za velikoprostorsko inventarizacijo. Vse vzorčne ocene so bile izračunane za raven države, ekoregije in za gozdnogospodarska območja. Leta 2018 je gozdnatost dosegala 60 % in je bila višja kot l. 2012. Nasprotno se je lesna zaloga zmanjšala in je bila ocenjena na 329,6 m3 /ha. Površinski delež mlajših gozdov je znašal 29 %, starejših (sečno zrelih) 68 %, raznodobnih pa 3 %. Med drevesnimi vrstami je največji delež pripadal bukvi in smreki. Deleži drugih vrst niso presegli 10 %, posebej zaskrbljujoča je bila njihova vrast. Na osnovi primerjav z zaželenimi vrednostmi in vrednostmi kazalnikov v gozdovih držav članic procesa Forest Europe in nekaterimi izbranimi državami, je mogoče skleniti, da se razvoj slovenskih gozdov odmika od trajnostnega razvoja. Glede na razpoložljive podatke l. 2018 je tudi mogoče zaključiti, da velikoprostorska inventura MGGE l. 2018 s podatki ne zapolni vseh kazalnikov trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.
Keywords: trajnostno gospodarjenje z gozdovi, kazalniki, časovna analiza, Slovenija
Published in DiRROS: 30.11.2023; Views: 591; Downloads: 188
.pdf Full text (4,31 MB)

3.
Kakovost peletov na slovenskem trgu v letu 2022
Peter Prislan, Urban Žitko, Katarina Flajšman, 2022, professional article

Keywords: kakovost, lesni peleti, kazalniki kakovosti
Published in DiRROS: 24.01.2023; Views: 474; Downloads: 180
.pdf Full text (7,30 MB)

4.
Zbornik predavanj
2015, proceedings of peer-reviewed scientific conference contributions (domestic conferences)

Keywords: papiloma virusi, vakcinacija, presejanje, konizacija, prezgodnji porod, citodiagnostika, predrakave spremembe, kolposkopija, program ZORA, ploščatocelični karcinom, genetsko svetovanje, histopatologija, kazalniki kakovosti, zborniki
Published in DiRROS: 02.06.2020; Views: 1928; Downloads: 671
.pdf Full text (8,98 MB)

5.
Državni presejalni programi za raka
2011, proceedings of professional or unreviewed scientific conference contributions

Keywords: onkologija, zgodnja diagnostika, nacionalni programi, kazalniki kakovosti, ionizirajoče sevanje, zdravstvene posledice, zborniki
Published in DiRROS: 13.03.2020; Views: 1916; Downloads: 592
.pdf Full text (457,93 KB)

6.
7.
Povzetek poročila o izvajanju državnega programa obvladovanja raka za leto 2012
Branko Zakotnik, 2013, published professional conference contribution

Keywords: obvladovanje raka, državni programi, breme raka, kazalniki raka
Published in DiRROS: 17.09.2019; Views: 1905; Downloads: 581
.pdf Full text (545,49 KB)

8.
Spremembe izbranih demografskih in krajinskih kazalnikov v kraških krajinah notranje Slovenije v zadnjih štirih desetletjih
Andreja Ferreira, Andrej Kobler, Boštjan Mali, 2018, original scientific article

Abstract: Na primeru krajinske regije Kraške krajine notranje Slovenije smo analizirali osnovne demografske kazalnike (število prebivalcev, gostota poselitve) in izbrane krajinske kazalnike (gozdnatost, število gozdnih zaplat, površina največje gozdne zaplate, delež jedrnih območij v gozdu), njihove spremembe v zadnjih štirih desetletjih in njihove medsebojne korelacije. Te smo preverjali s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Ugotovili smo več statistično značilnih povezav med demografskimi in krajinskimi kazalniki. Na območjih z večjo gostoto poselitve je značilen nižji delež gozda, in sicer v obeh preučevanih letih. Večji delež gozda po pričakovanjih pomeni večji delež jedrnih območij v gozdu ter večjo površino največje gozdne zaplate.
Keywords: demografski kazalniki, krajinski kazalniki, gozdovi, krajina, Kraške krajine notranje Slovenije, Slovenija, Kras
Published in DiRROS: 13.11.2018; Views: 5780; Downloads: 3483
.pdf Full text (9,77 MB)
This document has many files! More...

9.
Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjka
Simon Poljanšek, Primož Oven, Risto Jalkanen, Tom Levanič, 2011, review article

Abstract: Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjka, ali krajše metoda sledi iglic (ang.: needle trace method), retrospektivno beleži starost iglice v trenutku, ko odpade, ter preučuje vpliv okoljskih in biotskih dejavnikov na številne izpeljane podatke, ki temeljijo na ugotovljeni življenjski dobi iglice. Z izvedbo metode pridobimo podatke o dolžini višinskih prirastkov ter številu sledi iglic v posameznih branikah vseh višinskih prirastkov. Z izračunanimi kazalniki je mogoče oceniti fizično stanje krošnje preučevanega drevesa. Metoda je bila razvita na Finskem na rdečem boru (Pinus sylvestris L.), kmalu pa uporabljena tudi na drugih iglavcih. Uporablja se na področju dendrokronologije, gozdne ekologije, patologije in entomologije. V članku avtorji predstavljajo osnovno morfologijo sledi iglic, osnovno idejo metode in njeno uporabnost v okoljskih študijah ter izpeljane kazalnike, kot so relativno število sledi iglic ter zadrževanje, izguba, odmet, starost, dolgoživost, gostota, letni prirast števila in zaloga iglic.
Keywords: iglavci, iglice, rdeči bor, Pinus spp., listni aparat, kazalniki, okolje, onesnaževanje, defioliacija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4588; Downloads: 2049
.pdf Full text (1,05 MB)

10.
Ugotavljanje antropogenega stresa pri bukvi (Fagus sylvatica l.) v Zasavju
Andreja Bienelli-Kalpič, Franc Batič, Primož Simončič, 2006, original scientific article

Abstract: Bukev (Fagus sylvatica L.) je prevladujoča drevesna vrsta v Sloveniji in osrednji Evropi ter kot taka primeren bioindikator zračnega onesnaženja. Bukevs svojo strukturo in funkcijo odseva razmere v okolju in smiselno dopolnjuje fizikalno-kemijske meritve zračnih onesnažil. Zasavje je eno izmed bolj onesnaženih predelov v Sloveniji zaradi industrije, ki je v preteklosti zelo degradirala to območje (rudarstvo, termoenergetika, steklarska industrija, kemična industrija). Vzorčna mesta smo izbrali v bližini ekološkega informacijskega sistema Termoelektrarne Trbovlje, kjer potekajo kontinuirane meritve zračnih onesnažil in meteoroloških parametrov. Kot referenčno mesto smo izbrali Prežo v Kočevski Reki. Stanje izbranih dreves smodoločali na osnovi biokemijskih kazalcev antropogenega stresa (fotosinteznipigmenti, antioksidanti) in mineralne preskrbljenosti dreves. Rezultati so pokazali, da so drevesa v Zasavju v stresu zaradi zračnega onesnaženja, kar potrjujejo statistično značilno večje vsebnosti žvepla, vodotopnih tiolov in manjša vsebnost fotosinteznih pigmentov v listih bukve v primerjavi z referenčnim, manj onesnaženim mestom. Vsebnosti makrohranil so bile na vseh vzorčnih lokacijah zadostne ali celo optimalne.
Keywords: bukev, Fagus sylvatica L., biondikacije, ekofiziološki kazalniki, makrohranila, zračno onesnaževanje, Zasavje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4401; Downloads: 1904
.pdf Full text (3,79 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top