1. The prognostic and predictive value of human gastrointestinal microbiome and exosomal mRNA expression of PD-L1 and IFNγ for immune checkpoint inhibitors response in metastatic melanoma patients : protocol trialAna Erman, Marija Ignjatović, Katja Leskovšek, Simona Miceska, Urša Lampreht Tratar, Maša Omerzel, Veronika Kloboves-Prevodnik, Maja Čemažar, Lidija Kandolf Sekulović, Gorazd Avguštin, Janja Ocvirk, Tanja Mesti, 2023, original scientific article Abstract: Background: Immunotherapy has been successful in treating advanced melanoma, but a large proportion of patients do not respond to the treatment with immune checkpoint inhibitors (ICIs). Preclinical and small cohort studies suggest gastrointestinal microbiome composition and exosomal mRNA expression of PD-L1 and IFNγ from the primary tumor, stool and body fluids as potential biomarkers for response. Methods: Patients treated with immune checkpoint inhibitors as a first line treatment for metastatic melanoma are recruted to this prospective study. Stool samples are submitted before the start of treatment, at the 12th (+/−2) week and 28th (+/−2) week, and at the occurrence of event (suspected disease progression/hyperprogression, immune-related adverse event (irAE), deterioration). Peripheral venous blood samples are taken additionally at the same time points for cytologic and molecular tests. Histological material from the tumor tissue is obtained before the start of immunotherapy treatment. Primary objectives are to determine whether the human gastrointestinal microbiome (bacterial and viral) and the exosomal mRNA expression of PD-L1 and IFNγ and its dynamics predicts the response to treatment with PD-1 and CTLA-4 inhibitors and its association with the occurrence of irAE. The response is evaluated radiologically with imaging methods in accordance with the irRECIST criteria. Conclusions: This is the first study to combine and investigate multiple potential predictive and prognostic biomarkers and their dynamics in first line ICI in metastatic melanoma patients.
Keywords: gastrointestinal microbiome, mRNA expression of PD-L1 and IFNγ, immune checkpoint inhibitors, metastatic melanoma
Published in DiRROS: 21.03.2024; Views: 71; Downloads: 36
 Full text (642,09 KB)
This document has many files! More... |
2. Zdravljenje z zaviralcem imunskih kontrolnih točk pri bolniku s ploščatoceličnim karcinomom kože in mielofibrozo : prikaz primeraKatja Leskovšek, Janja Ocvirk, 2023, published scientific conference contribution Abstract: Imunosupresija je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za pojav ploščatoceličnega karcinoma kože. Tveganje je največje pri bolnikih po presaditvi solidnih organov, sledijo bolniki s presaditvijo kostnega mozga, okuženi s HIV in bolniki na imunosupresivnem zdravljenju s kemoterapijo, tarčnimi ali biološkimi zdravili. Običajno razvijejo multiple in recidivne ploščatocelične karcinome kože. Zdravljenje s kirurgijo in radioterapijo je pogosto neučinkovito in lahko povzroči pomembno morbiditeto, vodi v zmanjšano funkcijo organa ter posledično slabšo kvaliteto življenja. Bolniki imajo podvojeno tveganje za razsoj v oddaljene organe. Prognoza imunosuprimiranih bolnikov s ploščatoceličnim karcinomom kože je slabša. Na voljo so omejeni podatki o zdravljenju teh bolnikov z zaviralci imunskih kontrolnih točk kot so zaviralci PD-1.
Keywords: rak kože, melanom, sistemsko zdravljenje
Published in DiRROS: 18.05.2023; Views: 279; Downloads: 131
Full text (437,44 KB)
This document has many files! More... |
3. Obravnava gastrointestinalnih zapletov sistemskega zdravljenja raka : zaprtjeKatja Leskovšek, Janja Ocvirk, 2022, published scientific conference contribution Abstract: Zaprtje se pojavlja pri 60-90% bolnikov z rakom. Incidenca je višja pri bolnikih z napredovalim rakom in starostnikih. Je posledica neposrednega ali posrednega učinka raka ali specifičnega onkološkega zdravljenja. Pojavi se lahko pri bolnikih na aktivnem zdravljenju, v obdobju paliativne oskrbe in po zaključenem zdravljenju. V sklopu sistemskega zdravljenja se najpogosteje pojavi kot zaplet zdravljenja s citostatiki, v sklopu podpornega zdravljenja pa zaradi opioidnih analgetikov, ki zmanjšajo motiliteto črevesja. Mnogokrat je slabo prepoznano in obravnavano, kar vodi v okrnjeno bolnikovo telesno in psihološko stanje ter posledično slabšo kvaliteto življenja. Vzrok zaprtja je pogosto kombinacija dejavnikov, zato je zdravljenje kompleksno. Ključen je individualen pristop k zdravljenju. Za razrešitev zaprtja se najpogosteje uporabljajo kombinacije osmotskih in kontaktnih odvajal, svečk, klizem in prokinetiki. Pomembno vlogo ima tudi nefarmakološko ukrepanje.
Keywords: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Published in DiRROS: 23.01.2023; Views: 339; Downloads: 84
Full text (90,93 KB) |
|
