Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Katarina %C5%BDnidar) .

61 - 70 / 239
First pagePrevious page3456789101112Next pageLast page
61.
Mentorice v gozdarstvu
Katarina Flajšman, Nike Krajnc, 2022, professional article

Keywords: projekt Gozdovi v ženskih rokah, projekt Fem4forest, mentorstvo, usposabljanje za mentorstvo, gozdarke, izobraževanje
Published in DiRROS: 25.01.2023; Views: 483; Downloads: 201
.pdf Full text (8,60 MB)

62.
63.
Kakovost peletov na slovenskem trgu v letu 2022
Peter Prislan, Urban Žitko, Katarina Flajšman, 2022, professional article

Keywords: kakovost, lesni peleti, kazalniki kakovosti
Published in DiRROS: 24.01.2023; Views: 527; Downloads: 198
.pdf Full text (7,30 MB)

64.
65.
66.
Cene gozdarskih storitev v Sloveniji - oktober 2022
Katarina Flajšman, Matevž Triplat, 2022, professional article

Keywords: gozdarske storitve, prevoz lesa, sečnja, spravilo lesa, cene
Published in DiRROS: 24.01.2023; Views: 466; Downloads: 213
.pdf Full text (5,62 MB)

67.
Strokovne podlage za vrednotenje vplivov DPN za VE Rogatec na stanje gozda in gozdarstva
Andreja Ferreira, 2022, treatise, preliminary study, study

Keywords: vrednotenje, vplivi, državni prostorski načrt, Rogatec
Published in DiRROS: 10.01.2023; Views: 501; Downloads: 0

68.
Stranski učinki obsevanja pri bolnikih z rakom glave in vratu
Katarina Barbara Karner, 2022, published professional conference contribution

Abstract: Pravočasno prepoznavanje simptomov in znakov neželenih učinkov nekirurškega zdravljenja na zdravih tkivih je ključno pri obravnavi bolnikov z rakom glave in vratu. V prispevku so opisani najpogostejši zgodnji in pozni zapleti obsevalnega zdravljenja, s katerimi se srečujemo pri vsakdanjem kliničnem delu.
Keywords: rak glave in vratu, obsevanje, onkološko zdravljenje
Published in DiRROS: 06.01.2023; Views: 606; Downloads: 117
.pdf Full text (114,24 KB)

69.
Programske smernice DORA
Mateja Kurir-Borovčić, Amela Duratović Konjević, Katja Jarm, Katarina Nagode, Maksimiljan Kadivec, Zvonka Kastelic, Veronika Kutnar, Andraž Perhavec, Barbara Skubic-Vengušt, Stanka Sabo, Špela Sitar, Stančka Suljić, Cveto Šval, Anastazija Šelih, Vesna Škrbec, Miloš Vrhovec, Sonja Tomšič, Katarina Torkar, Urban Zdešar, Kristijana Hertl, 2022, professional monograph

Abstract: Državni presejalni program za raka dojk DORA (v nadaljevanju: program DORA) vabi ženske med 50. in 69. letom vsaki dve leti na presejanje z mamografijo, katerega cilj je zmanjšati umrljivost za rakom dojk v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov. Nosilec programa DORA je Onkološki inštitut Ljubljana. Presejalno mamografijo opravlja 16 javnih zdravstvenih zavodov po Sloveniji na 20 digitalnih mamografih s kadri, ki so za svoje delo posebej usposobljeni. Dodatno diagnostiko in zdravljenje raka dojk, odkritega v presejanju, izvajata presejalno-diagnostična centra na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Te programske smernice opredeljujejo presejalno politiko programa DORA, postopek obravnave žensk, organizacijo in dejavnosti programa DORA. Delijo se na upravljalske, zdravstvene in druge storitve. Sestavni del teh programskih smernic je tudi določitev strokovnega nadzora, ki se opravlja v presejalnem programu, ter podrobnejši Standardni operativni postopki (SOP) delovanja programa DORA. Sestavni del tega dokumenta so tudi Protokoli in priloge.
Keywords: rak dojke, programske smernice, presejalni programi, svetovanje
Published in DiRROS: 08.12.2022; Views: 634; Downloads: 271
.pdf Full text (328,03 KB)
This document has many files! More...

70.
Klinični register otroških rakov in poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu
Ana Mihor, Vesna Zadnik, Katarina Lokar, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Lorna Zadravec-Zaletel, 2022, professional article

Abstract: V Sloveniji letno za rakom zboli okoli 70 otrok in mladostnikov, mlajših od 20 let. S časom incidenca narašča, preživetje pa se toliko izboljšuje, da posledično pada umrljivost in se povečuje število preživelih, ki zaradi tveganja za pojav poznih posledic potrebujejo doživljenjsko spremljanje. Standardni nabor podatkov Registra raka Republike Slovenije vsebuje preskope podatke za nekatere poglobljene raziskave o raku v otroštvu in mladostništvu ter poznih posledicah pri preživelih. V Registru raka smo zato leta 2020 začeli aktivnosti za vzpostavitev Kliničnega registra otroških rakov in poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu, ki deluje kot populacijski register z razširjenim naborom podatkov. Njegov osnovni namen je sistematično beleženje poznih posledic zdravljenja raka, zasnovali pa smo ga v dveh modulih. Prvi, ki je namenjen Registru raka, z uporabo pristopa aktivne registracije prek dostopa do elektronskih zapisov o bolnikih Pediatrične klinike Ljubljana ter drugih ustanov omogoča natančen popis bolezni (skladno z mednarodnimi pravili), primarnega zdravljenja (operacije, kumulativne doze posameznih zdravil, kumulativne obsevalne doze, presaditev krvotvornih matičnih celic in druga zdravljenja), morebitnih stranskih učinkov zdravljenja in morebitne ponovitve bolezni, za katero je zdravljenje popisano enako podrobno kot primarno zdravljenje. Prvi modul že vsebuje podatke za incidenčno leto 2019, sledila bo pospešena registracija nadaljnjih let. Drugi modul je namenjen Enoti za ugotavljanje poznih posledic raka Onkološkega inštituta Ljubljana, kjer bodo zdravniki med obiskom bolnika imeli dostop do vseh zbranih podatkov in možnost prospektivnega beleženja obiskov, opravljenih preiskav, izpolnjenih vprašalnikov in ugotovljenih poznih posledic. Drugi modul je v postopku testiranja uporabniške prijaznosti, razvijamo pa tudi avtomatiziran opis zdravljenja (tako imenovani potni list za preživele) in priporočil za sledenje.
Keywords: register raka, klinični register, rak v otroštvu, pozne posledice
Published in DiRROS: 06.12.2022; Views: 508; Downloads: 0

Search done in 0.24 sec.
Back to top