51. |
52. DNA vakcine za zdravljenje rakaŠpela Kos, Gregor Serša, 2019, professional article Abstract: DNA vakcine predstavljajo obetaven pristop imunoterapije raka, predvsem zaradi njihove enostavnosti, stabilnosti in varnosti. DNA vakcine temeljijo na vnosu plazmidne DNA z zapisom za enega ali več tumorskih antigenov, udeleženih v nastanku, napredovanju ali zasevanju rakavih celic. Z vnosom DNA vakcine spodbudimo imunski odziv usmerjen proti tumorskemu antigenu, kar potencialno vodi do uničenja rakavih celic. Kljub številnim prednostim DNA vakcin pred klasičnimi vakcinami njihovo uporabo v humani kliniki omejuje prešibak antigen-specifični imunski odziv. Za izboljšanje imunogenosti DNA vakcin se razvoj osredotoča na optimizacijo sestave plazmidne DNA, raziskovanje novih tumorskih antigenov, razvoj novih dostavnih sistemov in sočasna uporaba adjuvantnih in imunomodulatornih molekul. Tovrstni pristopi so del številnih kliničnih raziskav na področju imunoterapije raka in predstavljajo korak bližje k izboljšanju imunogenosti DNA vakcin, učinkovitejšemu uničenju rakavih celic in lažjemu prenosu DNA vakcinacije v humano klinično prakso.
Keywords: DNK vakcine, dostavni sistemi, tumorski antigeni, imunogenost
Published in DiRROS: 26.06.2019; Views: 2536; Downloads: 684
 Full text (310,15 KB) |
53. Smernice za diagnostiko, zdravljenje in sledenje bolnikov s sarkomi mehkih tkiv in kostiMarko Novak, Olga Blatnik, Jože Pižem, Tina Žagar, Monika Jagodic, Lorna Zadravec-Zaletel, Mojca Unk, Blaž Mavčič, Jerca Blazina, Snežana Pavlović Djokić, Darja Eržen, Simona Jereb, Andreja Klevišar Ivančič, Gregor Kos, Mateja Kropivnik, David Martinčič, Eva Možina, Andraž Perhavec, Marija Skoblar Vidmar, Uroš Smrdel, Marko Špiler, Danijela Štrbac, Branko Zakotnik, Katja Limpel Novak, Vladka Salapura, Žiga Snoj, 2018, professional article Keywords: sarkomi mehkih tkiv, sarkomi kosti, diagnostika, zdravljenje
Published in DiRROS: 06.02.2019; Views: 3194; Downloads: 975
Full text (278,51 KB) |
54. Uporaba COX-2 selektivnih nesteroidnih antirevmatikov pri rakavih bolnikihMojca Golja, 2003, review article Abstract: Avtorica opisuje novejše nesteroidne antirevmatike, ki jih imenujemo koksibi. Opisani so mehanizmi delovanja klasičnih nesteroidnih antirevmatikov in koksibov. Čeprav imajo klasični nesteroidni antirevmatiki še vedno pomembno vlogo pri lajšanju bolečin in vnetja predvsem pri različnih revmatskih boleznih in bolečinskih sindromih, je znano, da njihovo uporabo omejujejo neželeni učinki, predvsem na zgornjih prebavilih, vplivajo pa tudi na ledvičnoin srčno delovanje. Zato so navedeni nekateri epidemiološki podatki predvsem o gastroenteroloških neželenih učinkih klasičnih nesteroidnih antirevmatikov. Navedeno je tudi nedavno spoznanje, da encim ciklooksiogenaza (COX) sestoji iz dveh izomer, COX-1 in COX-2, kar je botrovalo aktivnemu, na molekularni ravni temelječemu razvoju novih nesteroidnih antirevmatikovselektivnih zaviralcev COX-2 ali koksibov. Vloga koksibov, ki sepri nas uporabljajo kot simptomatska zdravila predvsem pri revmatoidnem artritisu in osteoartrozi, je bolj ali manj razčiščena in jasna. Druge možnosti za njihovo uporabo pa še niso dovolj raziskane, vendar o tem potekajoštevilne raziskave na različnih področjih. Opisana je uporaba koksibov, ki jih vedno pogosteje predpisujejo kot protibolečinska zdravila tudi pri bolnikih z rakom, predvsem pri tistih s kostnimi razsevki, in po raznih operativnih posegih. Koksibe lahko kombiniramo s sistemskim zdravljenjem in obsevanjem. Poleg tega je omenjeno, da je na razpolago vedno več podatkov in dokazov, da imajo koksibi tudi preventivni ter terapevtski učinek pri nekaterih oblikah rakavih obolenj.
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2704; Downloads: 593
Full text (80,35 KB) |
55. Analiza vsebine iztrebkov volka (Canis lupus) v SlovenijiMiha Krofel, Ivan Kos, 2010, other scientific articles Abstract: Volk (Canis lupus) je oportunistični plenilec, ki pleni predvsem velike sesalce. Njegova prehrana se zelo razlikuje med posameznimi območji, zato je pomembno pridobiti lokalne podatke iz različnih delov njegovega areala. V Sloveniji je prehrana volka slabo raziskana. V članku predstavljamo rezultate preliminarne raziskave, v kateri smo analizirali 30 iztrebkov volkov, nabranih po večjem delu razširjenosti volka v Sloveniji. S pomočjo mikroskopskeanalize dlak in preiskave zob ter postkranialnih delov skeleta iz iztrebkov smo določili plenske vrste ter izračunali njihovo frekvenco pojavljanja in delež zaužite biomase. Kot glavni plen volka v Sloveniji so se izkazali cervidi (Cervidae), ki smo jih našli v 87 % iztrebkov in so sestavljali 85 % zaužite biomase. V manjši meri so se volkovi hranili še z mladiči divjega prašiča (Sus scrofa; 7 % iztrebkov, 5 % zaužite biomase) in ostanki domačih živali (7 % iztrebkov, 10 % zaužite biomase).
Keywords: volk, sivi volk, Canis lupus, prehrana, analiza iztrebkov, plenilstvo, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4652; Downloads: 2007
Full text (88,51 KB) |
56. Struktura gozdnega sestoja vpliva na biodiverzitetoTanja Grgič, Ivan Kos, 2004, review article Abstract: Za zdravo delovanje gozda je potrebna biodiverziteta na zadovoljivo visoki ravni, zato mora biti njeno varovanje vključeno v gospodarjenje z gozdom. Ob naravni dinamiki gozda se vsaka združba na določeni lokaciji nenehno spreminja. Le z ustrezno strukturo lahko gozd nudi življenjski prostor različno občutljivim vrstam in tako zagotavlja diverziteto. Za odgovor na vprašanje, kakšna je ustrezna struktura, so nujne raziskave biodiverzitete v različno strukturiranih in različno starih sestojih. Pregledni članek povzema izsledke raziskav na različnih skupinah nevretenčarjev, ki so tako številčno kot funkcionalno zelo pomembni, zaradi svoje telesne zgradbe pa še posebej občutljivi na okoljske razmere. Združbe iz različnih razvojnih faz se večinomarazlikujejo med seboj, vrstna diverziteta pa je odvisna od strukture gozda. Med ekologi se je uveljavilo mnenje, da je ustrezna strategija za ohranjanje biodiverzitete zagotovitev heterogenosti okolja na različnih nivojih. Mozaik različnih razvojnih faz velikosti skupine ali gnezda v gozdni pokrajini zagotavlja ustrezne razmere za različno zahtevne vrste in njihove premike na ustrezno območje ob spremembah in motnjah v gozdu.
Keywords: biodiverziteta, struktura sestoja, gozdarsko načrtovanje, razvojne faze gozda, heterogenost okolja
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4384; Downloads: 1907
Full text (715,94 KB) |
57. Nekatere značilnosti biotske pestrosti živalstva slovenskih gozdovIvan Kos, 2000, review article Abstract: Ve~ kot polovico slovenskega ozemlja pokriva gozd, ki je najpomembnej{a naravna dedi{~ina. Zaradi sonaravnega gospodarjenja je dobro ohranjen, z bogato razvitimi rastlinskimi in `ivalskimi zdru`bami. V njem prebiva ve~ina slovenskih `ivalskih vrst in njihovo pre`ivetje je odvisno od stanja gozda. Vrstno sestavo slabo poznamo, natan~neje so na posameznih mestih obdelane le nekatere `ivalske skupine, kot so sesalci (Mammalia), ptice (Aves), metulji (Lepidoptera), pajki (Aranea), strige (Chilopoda), oribatide (Oribatida), de`evniki (Lumbricidae) in druge. Rezultati teh obdelav ka`ejo na veliko alfa in gama diverziteto, ki ju razlagamo z ohranjenostjo gozdnih ekosistemov, dana{njo klimo, orografsko in reliefno razgibano pokrajino, heterogenostjo geolo{ke podlage in tal. Velika vrstna raznolikost nevreten~arjev in {tevilne endemne vrste posameznih manj{ih obmo~ij so posledica bli`ine refugijev v posameznih klimatskih obdobjih. Fragmentacija populacij v preteklosti je pogojevala polihotomno speciacijo. Biodiverziteta gozdnate krajine je ogro`enazaradi globalnih sprememb in poseganja ~loveka. Klimatska sprememba jenapomembnej{a globalna sprememba, ki spreminja osnovno vegetacijsko sestavo.^lovek negativno vpliva na biodiverziteto gozda s fragmentacijo gozda,pri ~emer so prizadete predvsem specializirane gozdne vrste. S selektivno se~njo in pomlajevanjem vpliva na osnovno vegetacijsko sestavo, razporeditev in dele`e posameznih razvojnih faz ter na koli~ino mrtve biomase.
Keywords: biotska pestrost, vrstna raznolikost, vrstna diverziteta, živalstvo, gozd, biogeografija, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4452; Downloads: 1845
Full text (1002,45 KB) |
58. |
59. |
