41. Rezultati dela Ambulante za bolezni dojk pri Splošni bolnišnici TrbovljeJurij Us, J. Čuk, Miro Jurca, Ana Pogačnik, Mili Lomšek, Cvetka Skušek-Fakin, Marko Mlinarič, J. Kežar, Jelka Markovič Grahek, 2006, professional article Abstract: V članku avtorji prikazujejo rezultate dela Ambulante za bolezni dojk pri ginekološko-porodniškem oddelku Splošne bolnišnice Trbovlje. V devetih letih dela ambulante za bolezni dojk so opravili več kot 10.000 pregledov. Na dodatne preglede so napotili 171 pregledanih žensk. Pri 78 (47 %) napotenih ženskah je bil potrjen rak dojke. Pri 15 (19,2 %) je bil rak dojke v začetnem, neinvazivnem stadiju, pri 63 (80,7 %) pa v invazivnem stadiju bolezni. Pri 24 (30,7 %) so bile metastaze že v regionalnih bezgavkah, pri 48 (61,54 %) bolnicah pa takih metastaz niso ugotovili. Za 5 (6,4 %) bolnic ni podatkov, ugotovili so en primer vnetnega raka. Ugotavljajo 9 intervalnih rakov, kar je 0,09 % od vseh pregledanih žensk oz. 11,3 % ugotovljenih rakov. Ugotavljajo, da je v prikazanem vzorcu rak dojke zelo pogost že pred 50. letom starosti; 28,2 % primerov je bilo v starostni skupini 30–49 let, v skupini 50–69 let pa 47,4 % vseh za rakom na dojki obolelih žensk. To pomeni, da je v starostni skupini 30–69 let za rakom dojke zbolelo 75,6 % vseh obolelih. Ugotavljajo tudi pomanjkljivo povezavo med družinskimi zdravniki, Onkološkim inštitutom in ambulanto za bolezni dojk.
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2942; Downloads: 677
 Full text (90,82 KB) |
42. |
43. |
44. |
45. Ponovni pregled brisov materničnega vratu : notranja kontrola kakovosti dela citološkega laboratorijaAna Pogačnik, Margareta Strojan Fležar, Brenda Smith, Janja Zalar, 2010, professional article Abstract: V dobro organiziranih presejalnih programih za odkrivanje predrakavih sprememb na vratu maternice je nujna dobra kontrola kakovosti. Pri odkrivanju patoloških sprememb visoke stopnje laboratoriji uporabljajo različne načine ponovnega pregleda brisov materničnega vratu (BMV). Na Oddelku za citopatologijo Onkološkega inštituta v Ljubljani izvajamo notranjo kontrolo kakovosti od leta 2006 dalje v okviru šole za presejalce. V triletnem obdobju od 2006 do 2008 smo od januarja do julija pregledali 54.000 BMV, kandidati šole pa so znova pregledali 6813 (12,6 %) BMV. Napačno negativno stopnjo (NNS) smo računali po formuli: napačno negativni primeri / (napačno negativni primeri + PIL VS) krat 100. Ob ponovnem pregledu smo 302 od 6813 (4,4 %) BMV razvrstili v višjo kategorijo. Iz skupine negativnih, tj. normalnih brisov (A), smo v negativne, tj. reaktivne (B), prerazporedili 221 (3,2 %) BMV. V 73 primerih (1,1 %) smo oceno iz negativnega spremenili v patološke spremembe nizke stopnje, v 7 primerih (0,1 %) pa smo ploščatocelične intraepitelijske lezije nizke stopnje (PIL NS) prerazporedili v ploščatocelične intraepitelijske lezije visoke stopnje (PIL VS). V 1 primeru (0,015 %) smo negativen BMV prekvalificirali v PIL VS (pravi napačno negativni BMV). Histopatološka preiskava je v 7 primerih potrdila CIN 2 in CIN 3, v 1 primeru pa je bila diagnoza CIN 1. NNS je v naši študiji za PIL NS 2,4 %, za PIL VS 1,3 %. Menimo, da bi morali tudi v Sloveniji uvesti obvezen ponovni pregled BMV v okviru notranje kontrole kakovosti dela. Kontrola kakovosti, ki smo jo uvedli v našem laboratoriju v okviru Šole za presejalce, je primerna in jo lahko zaradi pomanjkanja presejalcev še naprej uporabljamo.
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2821; Downloads: 741
Full text (153,71 KB) |
46. |
47. Presejalni program ZORA po petih letih delovanja že kaže pomembne javnozdravstvene rezultateMaja Primic-Žakelj, Ana Pogačnik, Marjetka Uršič-Vrščaj, Urška Ivanuš, 2009, professional article Abstract: Program ZORA po petih letih delovanja na državni ravni že kaže javnozdravstvene rezultate. Prvi je velika pregledanost žensk, torej odstotni delež žensk, starih 20–64 let, ki so v treh letih, kolikor je priporočeni interval med presejalnimi pregledi, opravile vsaj en pregled brisa materničnega vratu. V zadnjem obdobju (2006–2008) je stopnja pregledanosti pri nas 71,2-odstotna. Če preračunamo pregledanost na pet let, kot je presejalni interval na Finskem in v Veliki Britaniji, torej v državah, ki so drugim v Evropi zgled, je pri nas ta stopnja 82,1-odstotna. V Veliki Britaniji je bila v istem obdobju 78,6- odstotna, na Finskem pa že dolga leta ne presega 70 %. Drugi je manjše število novih primerov raka materničnega vratu (incidenca raka materničnega vratu). Incidenca raka materničnega vratu se je v petih letih delovanja presejalnega programa zmanjšala za dobro četrtino (28 %), z 209 novih primerov leta 2003 na 151 novih primerov leta 2007. Podatki Registra ZORA kažejo, da je bilo v letu 2007 pri 235.713 ženskah odvzetih in pregledanih 260.684 brisov. Na presejalnem pregledu je bilo 194.163 žensk (82 %), druge so prišle na kontrolni pregled ali pa so imele klinične težave. V registru histoloških izvidov je bilo registriranih 8.569 izvidov, skoraj dve tretjini (nekaj več kot polovico) je rezultat diagnostičnih posegov. Dobrih rezultatov zagotovo ne bi bilo mogoče doseči brez prizadevanja številnih ginekologov v primarnem zdravstvenem varstvu žensk, presejalcev in citopatologov v laboratorijih in vseh drugih strokovnjakov, ki sodelujejo v multidisciplinarnem postopku presejanja in zdravljenja predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu. Želimo si, da bi skupna prizadevanja dajala podobne, če ne še boljše rezultate tudi v prihodnje.
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2633; Downloads: 709
Full text (49,05 KB) |
48. Nekaj podatkov iz Poročila o rezultatih državnega programa ZORA v letih 2006 in 2007Maja Primic-Žakelj, Ana Pogačnik, Marjetka Uršič-Vrščaj, 2008, professional article Abstract: Cilj državnega programa ZORA (po začetnicah naslova programa – Zgodnje Odkrivanje predRAkavih sprememb materničnega vratu, DP ZORA) je zmanjšati obolevnost in umrljivost za rakom materničnega vratu (RMV) v Sloveniji. Ker se je incidenca RMV ob koncu devetdesetih let kljub že desetletja uveljavljenim preventivnim pregledom povečala, je bil po začetni pilotni fazi na državni ravni leta 2003 vzpostavljen organiziran presejalni program. Povečal naj bi delež žensk v ciljni starostni skupini od 20 do ¬64 let, ki se udeležujejo rednih presejalnih pregledov brisa materničnega vratu (BMV), na najmanj 70 %, tudi s pisnimi vabili tistim, ki se teh pregledov same ne udeležujejo. Za vabila opredeljenim ženskam, ki v določenem intervalu same ne pridejo na pregled, so bili zadolženi ginekologi, za vabila neopredeljenim pa Register ZORA, ki podatke o prebivalkah dobiva iz Centralnega registra prebivalstva. Register ZORA deluje tudi kot varnostni mehanizem z vabili vsem, ki v štirih letih nimajo registriranega izvida. Vsak organizirani program mora stremeti k vrhunski kakovosti vseh postopkov, zato so bile izdelane smernice za zagotavljanje kakovosti vseh postopkov v DP ZORA. Centralni informacijski sistem (Registra ZORA) na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, v katerem se zbirajo vsi izvidi brisov materničnega vratu in izvidi patohistoloških preiskav, omogoča spremljanje stopnje pregledanosti in kakovosti, presejalnega in morebitnih diagnostičnih postopkov. Predpogoj za ta sistem pa je bila prvič doslej standardizirana dejavnost laboratorijev za ginekološko citopatologijo, kar omogoča spremljanje dela laboratorijev. V dobrih treh letih po začetku organiziranega presejanja za odkrivanje RMV se je v ciljni skupini žensk, zajetih v program ZORA, povečala stopnja pregledanosti na ciljno vrednost 70 %. V letu 2006 je bilo pri 220.820 ženskah odvzetih in pregledanih 245.416 BMV. Na presejalnem pregledu je bilo 176.633 žensk (80 %), druge so prišle na kontrolni pregled ali pa so imele klinične težave. V registru histoloških izvidov smo registrirali 8.620 izvidov, nekaj več kot polovico jih je rezultat diagnostičnih posegov (ekscizije, biopsije in abrazije). Od bolnic, zbolelih za RMV v letu 2006, je skoraj tri četrtine takih, ki niso hodile na redne presejalne preglede. Podatki Registra raka za Slovenijo kažejo, da se incidenca raka materničnega vratu od leta 2003 zmanjšuje, predvsem v najbolj ogroženi skupini žensk med 35. in 49. letom starosti, pri katerih je tudi največ patoloških izvidov BMV.
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2420; Downloads: 631
Full text (167,12 KB) |
49. Povzetek smernic diagnostike in zdravljenja raka ščitniceFranc Pompe, Damijan Bergant, Nikola Bešić, Snježana Frković-Grazio, Marko Hočevar, Ana Pogačnik, Radka Tomšič, Barbara Vidergar-Kralj, 2004, professional article Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2971; Downloads: 835
Full text (114,94 KB) |
50. |
