21. Proučevanje pestrosti in rodovitnosti gozdnih rastišč na Sežansko-Komenskem KrasuMihej Urbančič, Franc Ferlin, Lado Kutnar, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Cilj raziskave je bil analizirati talne lastnosti, tla razvrstiti, oceniti rodovitnost rastišč in ugotoviti pestrost vegetacije v starejših (95 - 105 letnih) monokulturah črnega bora. Terenski del raziskave je potekal leta 1998 v gozdnogospodarski enoti Sežana na objektih Kobjeglava in Podgovec. Na vsakem objektu smo na 50 metrski mreži naključno izbrali po 15 raziskovalnih ploskev velikosti 20 Û 20 m. Sestoje na ploskvah smo pedološko, fitocenološko in prirastoslovno proučili. Pedološke preiskave so pokazale, da so se (po FAO-Unesco klasifikaciji) na apnencih in dolomitih razvili liti~ni in rendzični leptosoli, evtrični in kromični kambisoli ter kromični luvisoli. Značilna je velika mikrorastiščna pestrost talnih tipov. Deleži talnih tipov, globina tal ter površinska kamnitost oziroma skalovitost so dobri kazalniki rodovitnosti rastišč. Povezanost rodovitnostnih rangov, določenih na podlagi talnih spremenljivk, z rangi, določenimi na podlagi prirastoslovnih spremenljivk (srednje višine dominantnih dreves črnih borov) so po ploskvah razmeroma tesne (rS = 0,62 - 0,65**). V borovih sestojih, ki jih porašča realna antropogena združba Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae Zupančič 1997 (nom. prov.), smo ugotovili naslednje potencialne rastlinske združbe: Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstia 1974, ki so slabše rodovitnosti, ter Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 in Seslerio autumnalis-Carpinetum betuli Zupančič 1997 (nom. prov.), ki so boljše rodovitnosti.
Ključne besede: tla, gozdna tla, Kras, rodovitnost tal, rastnost sestoja, črni bor, Pinus nigra (Arnold.), talni tip, klasifikacija tal, Komensko-Sežanski Kras, realna vegetacija, potencialna vegetacija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4734; Prenosov: 1937
 Celotno besedilo (1,57 MB) |
22. Gozd bukve in jelke z dlakavim slečem (Omphalodo-Fagetum rhododendretosum hirsuti) v Trnovskem gozdu (zahodna Slovenija)Igor Dakskobler, Mihej Urbančič, Andrej Wraber, 2000, izvirni znanstveni članek Ključne besede: fitocenologija, sistematika rastlin, Omphalodo-Fagetum, subasociacija, dinarski gozd, jelovo-bukov gozd, gozdna tla, folični histosol na apnencu, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4509; Prenosov: 1873
Celotno besedilo (1,96 MB) |
23. Anatomical-morphological identification of fine roots of the common European tree speciesTanja Mrak, Jožica Gričar, Peter Železnik, Hojka Kraigher, 2014, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: drobne korenine, rastlinska anatomija, rastlinska morfologija, gozdna tla, določevalni ključi, les korenin
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3115; Prenosov: 1234
Celotno besedilo (1,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
24. |
25. |
26. |
27. |
28. Gozdne združbe in gozdna tla kot osnova za gozdnogospodarsko načrtovanje : raziskovalna nalogaLojze Čampa, Ivan Smole, Mihej Urbančič, 1992, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: uporabna vrednost, gozdnogospodarsko načrtovanje, gozdne združbe, gozdna tla, raziskovanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2485; Prenosov: 869
Celotno besedilo (1,86 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
29. Odkazovanje kot glavni ukrep za izboljšanje strukture in kvalitete sestojev : tema 4,04 - 1962Martin Čokl, 1962, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdovi, gojenje gozdov, klima, gozdna tla, pomlajevanje gozdov, snovanje sestojev, odkazovanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2879; Prenosov: 835
Celotno besedilo (11,21 MB) |
30. Mejni nagib terena, na katerem les, po premaganju odpora mirovanja, drsi samBoleslav Črnagoj, 1958, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: nagib, spravilo lesa, bukev, trenje, konjska vleka, gozdna tla
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2704; Prenosov: 711
Celotno besedilo (2,75 MB) |
