21. Prognoza netipljivih invazivnih rakov dojkeTanja Čufer, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Neodvisni napovedni dejavniki poteka raka dojk na podlagi katerih danes načrtujemo dopolnilno sistemsko zdravljenje so prizadetost pazdušnih bezgavk, velikost tumorja, patohistološki tip tumorja in stopnja malignosti tumorja. Z ozaveščanjem in z uvedbo presejalnih programov se odkriva vse več majhnih, netipljivih rakov dojk. Medtem ko so napovedni dejavniki poteka tipljivih rakov dojk dobro znani, so napovedni dejavniki poteka netipljivih invazivnih rakov dojk veliko manj raziskani. Zaključki. Sistemskih analiz napovednega pomena posameznih lastnosti tumorjev pri netipljivem invazivnem raku dojk praktično ni. Napovedni pomen za ponovitev bolezni in za preživetje ima še vedno velikost tumorja in biološka lastnost tumorja, stopnja malignosti. Tudi prisotnost mikrozasevkov v pazdušnih bezgavkah, glede na omejene podatke, verjetno napoveduje slabo prognozo. Starost in prisotnost hormonskih receptorjev se zaenkrat nista izkazala za neodvisen napovedni dejavnik poteka bolezni pri majhnih tumorjih. Da bi bolje opredelili prognozo bolnic z majhnimi, netipljivimi raki dojk in jih ustrezneje zdravili, je nujnarazpoznava dodatnih bioloških značilnosti raka dojk. Genska karta tumorjadoločena s tehnologijo mikromrež je obetavna metoda, ki omogoča širok vpogled v biologijo vsakega posameznega raka dojke.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 245; Prenosov: 56
 Celotno besedilo (310,72 KB) |
22. Elektrokemoterapija malignega melanomaGregor Serša, Borut Štabuc, Tanja Čufer, Boris Jančar, Damijan Miklavčič, Maja Čemažar, Zvonimir Rudolf, 1999, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: melanom, zdravljenje, bleomicin, cisplatin, električna stimulacija, elektrokemoterapija, elektroporacija, melanoma therapy, bleomycin, cisplatin, electric stimulation therapy, electrochemotherapy, electroporation
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 233; Prenosov: 76
Celotno besedilo (617,96 KB) |
23. Potek in prognoza raka dojkTanja Čufer, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Rak dojk je napogostejša vrsta raka pri ženskah. Medtem ko je bila bolezen še v začetku tega stoletja neozdravljiva, danes s kombinacijo kirurškega, obsevalnega in sistemskega zdravljenja ozdravimo več kot polovico bolnic. Na prognozo in potek raka dojk značilno vpliva razširjenost oziroma stadij bolezni ob začetku zdravljenja. Bolnice z večjimi tumorji in še zlasti bolnices prizadetimi pazdušnimi bezgavkami imajo slabši izid bolezni. Na potekbolezni in prognozo vplivajo še druge lastnosti tumorja, na primer patohistološka vrsta s stopnjo malignosti, navzočnost hormonskih receptorjev, poliferativna sposobnost celic in drugo. Na potek in izid bolezni značilno vpliva tudi zdravljenje. Sodobne kirurške tehnike, ki jih kombiniramo z obsevanjem, omogočajo boljšo lokalno kontrolo bolezni ob manj obsežnih kirurških posegih. Pri več kot polovici bolnic je danes mogoče ohraniti dojko.Dopolnilna sistemska terapija ob lokalnem zdravljenju omogoča boljšo sistemsko kontrolo bolezni in značilno izboljša preživetje bolnic z operabilnim rakom dojk. Metastatski rak dojk je danes še vedno neozdravljiva bilezen, vendar pa je bolezen mogoče zazdraviti za daljše časovno obdobje. Pričakujemo, da bosta uvedba novih, učinkovitejših načinov zdravljenja in odkrivanje bolezni v zgodnejših stadijih še naprej izboljševala prognozo bolnic z rakom dojk.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 258; Prenosov: 83
Celotno besedilo (272,98 KB) |
24. |
25. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Marina Čakš, Dominik Časar, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Ana Demšar, Rok Devjak, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Marija Ivanović, Urška Janžič, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Igor Požek, Nina Turnšek, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2023, strokovni članek Povzetek: Leta 2019 so bila objavljena Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom, ki so v slovenski prostor vnesla prepotrebno poenotenje diagnostike in zdravljenja z namenom izboljšanja preživetja bolnikov s pljučnim rakom. Posodobitev Priporočil tri leta po izidu izvirnika prinaša največ novosti v poglavju o sistemskem zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. To kaže na izjemen napredek na področju razumevanja onkogeneze in biologije pljučnega raka ter s tem razvoja novih zdravil. Breme pljučnega raka ostaja veliko, saj je pljučni rak pri nas in v svetu še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Za vsako peto smrt zaradi raka je odgovoren pljučni rak. Skoraj tretjina bolnikov s pljučnim rakom ne prejme specifičnega onkološkega zdravljenja, bodisi zaradi slabega stanja zmogljivosti, spremljajočih bolezni ali obsega bolezni. Polovica bolnikov ima ob diagnozi razsejano bolezen, zaradi česar izboljšanje preživetja z malimi koraki sledi napredku v zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. Ti podatki nas opominjajo, da se bomo morali za velike premike v obravnavi bolnikov s pljučnim rakom lotiti drugačnih pristopov. Kot najbolj obetavno se ponuja zgodnje odkrivanje bolezni, ko so možnosti ozdravitve pljučnega raka najboljše. Zapisana Priporočila so usmeritev za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom. Le s sodobnim multidisciplinarnim pristopom obravnave lahko bolniku ponudimo zdravljenje, ki mu omogoča najboljši izhod prognostično neugodne bolezni.
Ključne besede: pljučni rak, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 27.07.2023; Ogledov: 478; Prenosov: 168
Celotno besedilo (708,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
26. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2022, ni določena Ključne besede: elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2022; Ogledov: 766; Prenosov: 243
Celotno besedilo (3,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
27. Real-world experience with capmatinib in MET exon 14-mutated non-small cell lung cancer (RECAP) : a retrospective analysis from an early access programOliver Illini, Hannah Fabikan, Aurélie Swalduz, Anders Vikström, Dagmar Krenbek, Michael Schumacher, Elizabeth Dudnik, Michael Studnicka, Ronny Öhman, Robert Wurm, Tanja Čufer, Katja Mohorčič, Maximilian J Hochmair, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background: Patients with non-small cell lung cancer (NSCLC) presenting with mesenchymal–epithelial transition (MET) exon 14 skipping mutation have an unfavorable prognosis with standard treatments. Capmatinib is a selective MET inhibitor, which showed promising efficacy in this patient population in early trials. Methods: We performed a retrospective, international, multicenter efficacy and safety analysis in patients with NSCLC treated with capmatinib in an early access program between March 2019 and December 2021. Results: Data from 81 patients with advanced MET exon 14 mutated NSCLC treated with capmatinib in first- or later-line therapy were analyzed. Median age was 77years (range, 48–91), 56% were women, 86% had stage IV disease, and 27% had brain metastases. For all patients, the objective response rate (ORR) to capmatinib was 58% (95% CI, 47–69), whereas it was 68% (95% CI, 50–82) in treatment-naïve and 50% (95% CI, 35–65) in pretreated patients. The median progression-free survival was 9.5months (95% CI, 4.7–14.3), whereas it was 10.6months (95% CI, 5.5–15.7) in first-line and 9.1months (95% CI, 3.1–15.1) in pretreated patients. After a median follow-up of 11.0months, the median overall survival was 18.2 months (95% CI, 13.2–23.1). In patients with measurable brain metastases (n=11), the intracranial ORR was 46% (95% CI, 17–77). Capmatinib showed a manageable safety profile. Grade⩾3 treatment-related adverse events included peripheral edema (13%), elevated creatinine (4%), and elevated liver enzymes (3%). Conclusion: In patients with MET exon 14 skipping mutation, capmatinib showed durable systemic and intracranial efficacy and a manageable safety profile. This analysis confirms previously reported phase II data in a real-world setting.
Ključne besede: non-small cell lung carcinoma -- drug therapy -- genetics, molecular targeted therapy, real-world data, capmatinib, targeted therapy
Objavljeno v DiRROS: 24.06.2022; Ogledov: 797; Prenosov: 588
Celotno besedilo (943,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
28. Immunotherapy for metastatic non-small cell lung cancer : real-world data from an academic Central and Eastern European centerMarija Ivanović, Lea Knez, Ana Herzog, Mile Kovačević, Tanja Čufer, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background. Immunotherapy with immune checkpoint inhibitors (ICIs) recently became the standard treatment for patients with advanced non-small cell lung cancer (NSCLC). Here, we present the first results of a real-world observational study on the effectiveness of ICI monotherapy in patients with advanced NSCLC treated at a single academic center in a Central and Eastern European (CEE) country. Materials and methods. Overall, 66 consecutive patients with advanced NSCLC treated with ICIs in everyday clinical practice, either with first-line pembrolizumab (26 patients) or second-line atezolizumab, nivolumab, or pembrolizumab (40 patients), from August 2015 to November 2018, were included. All data were retrieved from a hospital lung cancer registry, in which the data is collected prospectively. Results. Included patients had a median age of 64 years, most were male (55%), 6% were in performance status >/=2, and 18% had controlled central nervous system metastases at baseline. In first-line, the median progression-free survival (mPFS) was 9.3 months, while the median overall survival (mOS) was not reached. The 1-year overall survival (OS) was 62%. In second-line, the mPFS and mOS were 3.5 months and 9.9 months, respectively, with a 1-year OS of 35%. In the overall population, adverse events of any grade were recorded in 79% of patients and of severe grade (3-4) in 12% of patients. Conclusion. The first real-world outcomes of NSCLC immunotherapy from a CEE country suggest comparable effectiveness to those observed in clinical trials and other real-world series, mainly coming from North America and Western European countries. Further data to inform on the real-world effectiveness of immunotherapy worldwide are needed.
Ključne besede: non-small cell lung carcinoma, immunotherapy, advanced non-small cell lung cancer, real-world data, Central Europe, Europe, Eastern Europe
Objavljeno v DiRROS: 12.10.2021; Ogledov: 978; Prenosov: 302
 Povezava na datoteko |
29. |
30. |
