Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (vegetacija) .

1 - 10 / 54
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Gozdna tla in vegetacija eno leto po požaru na Goriškem Krasu
Valerija Babij, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V letu 2023 − eno leto po obsežnem požaru na Goriškem Krasu, ki je divjal julija leta 2022 − smo na izbranih gozdnih vzorčnih ploskvah popisali zeliščno, grmovno in drevesno vegetacijo in analizirali tla do globine 10 cm. Ploskve smo izbrali na lokacijah stalnih vzorčnih ploskev ZGS z različno stopnjo poškodovan osti zaradi požara. Na izbranih ploskvah smo skupno popisali 260 vrst praprotnic in semenk. V drevesni plasti smo popisali trinajst vrst (enajst domorodnih in dve tujerodni), v grmovni plasti trideset, v zeliščni pa 255. V drevesni plasti so bili najpogostejši mali jesen, črni gaber in črni bor, v grmovni mali jesen, navadni ruj in robide. V zeliščni plasti smo med drugimi popisali tudi devetnajst drevesnih vrst, ki so pomembna zasnova pri naravni obnovi požganega gozda na Krasu; najpogostejša sta bila črni gaber in rešeljika. Gradient poškodovanosti po požaru se jasno kaže v večini vegetacijskih in talnih spremenljivk. Statistično značilne razlike med skupinami ploskev z različno stopnjo poškodovanosti smo ugotovili za šest parametrov: pH-vrednosti in vsebnosti žvepla v organskem delu tal, zastiranje drevesne plasti, zastiranje mahov, število vrst v spodnji drevesni plasti, število vrst zeliščne plasti. Na ploskvah smo prepoznali devet (ter še tri vrste na požarišču zunaj ploskev) invazivnih ali potencialno invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst; med drevesnimi sta bila najpogostejša robinija in visoki pajesen. Študija pomembno prispeva k razumevanju razvoja vegetacije, pomlajevanja ključnih drevesnih vrst in poškodb gozdnih tal v inicialni fazi po obsežnem požaru.
Ključne besede: gozdna vegetacija, poškodbe tal, gozdni požar, drevesne vrste, pestrost vrst, invazivne rastlinske vrste, Kras, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 21.05.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

2.
Spremembe gozdne vegetacije po požaru in digitalna sestojna kart
Boris Rantaša, Aleš Poljanec, 2024, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: digtalna sestojna karta, gozda vegetacija
Objavljeno v DiRROS: 20.05.2024; Ogledov: 91; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (39,46 KB)

3.
4.
5.
O ekološko utemeljenem sistemu barskega rastja na severni polobli
Milan Piskernik, 1975, strokovni članek

Ključne besede: barje, vegetacija, severna polobla
Objavljeno v DiRROS: 01.09.2023; Ogledov: 488; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (761,33 KB)

6.
Mikološka flora in entomofavna v obmejnih gozdovih okoli Lokve in Kozine
Stana Hočevar, Janez Titovšek, 1969, strokovni članek

Ključne besede: gozdarstvo, gozdovi, mikologija, entomologija, vegetacija, glive, žuželke
Objavljeno v DiRROS: 29.08.2023; Ogledov: 453; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

7.
8.
Listni zavrtači gozdnega rastja v Sloveniji - II
Jože Maček, 1990, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdna vegetacija, entomologija, škodljive žuželke, listni zavrtači, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 28.08.2023; Ogledov: 412; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

9.
Fitosociologija kot temelj sodobnega gojenja gozdov
Maks Wraber, 1950, strokovni članek

Ključne besede: fitosociologija, vegetacija
Objavljeno v DiRROS: 23.08.2023; Ogledov: 331; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (10,16 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 1.09 sek.
Na vrh