1451. Varstvo blagajevega volčina (Daphne blagayana Freyer) v gozdnogospodarskem območju LjubljanaJana Omejc, Robert Brus, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Blagajev volčin (Daphne blagayana Freyer) je ena prvih pravno zavarovanih rastlinskih vrst pri nas. Ker ima svoje habitate v gozdovih, smo skušali ugotoviti, kakšno je stanje vrste in v kakšnem obsegu so načela o njenem varovanju upoštevana in uresničevana v gozdnogospodarskem območju Ljubljana, kjer je bila vrsta tudi prvič odkrita. Analiza devetih nahajališč je pokazala,da je vrsta kljub dolgoletnemu zavarovanju še vedno razmeroma slabo raziskana, natančnejših podatkov o lokacijah nahajališč pa praktično ni. Na tokažejo tudi tri doslej še neevidentirana nahajališča, ki smo jih z raziskavoodkrili v kvadrantu srednjeevropskega florističnega kartiranja 9852/3. Nezadostno poznavanje razširjenosti vrste in neupoštevanje predpisanihusmeritev glede varstva zavarovanih in ogroženih vrst pri opravljanju posegov in gospodarjenju z gozdovi so glavni razlogi za vse večjo ogroženost vrste. Ključne besede: Blagajev volčin, Daphne blagayana Freyer, varstvo ogroženih vrst, ogrožene vrste, zavarovane vrste, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4285; Prenosov: 1934 Celotno besedilo (3,73 MB) |
1452. Varnost pri delu v državnih gozdovih Slovenije leta 2001Marjan Lipoglavšek, Anton Poje, 2003, strokovni članek Ključne besede: državni gozdovi, gozdarska družba, varstvo pri delu, delovna nezgoda, pogostnost, resnost nezgod, žarišča Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4766; Prenosov: 1956 Celotno besedilo (110,97 KB) |
1453. Genetska diferenciacija avtohtonih populacij smreke (Picea abies (L.) Karst.) v Sloveniji, ugotovljena z analizo izoencimovGregor Božič, Monika Konnert, Mitja Zupančič, Hojka Kraigher, Ivan Kreft, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskava obravnava genetsko diferenciacijo 22 populacij smreke (Picea abies (L.) Karst.) z njenih naravnih rastišč v Sloveniji in 4 na Hrvaškem z analizo izoencimskih genskih označevalcev. Razlike med populacijami smo ocenili z genetskimi razdaljami po Gregoriusu (1974) za 15 polimorfnih genskih lokusov. Vrednosti genetskih razdalj se gibljejo med 0,021 in 0,073 (v Sloveniji do 0,063). Izoencimska genetska diferenciranost smreke je razmeroma majhna. Rezultati hierarhične klasifikacije nakazujejo geografsko odvisno združevanjepopulacij v dve skupini: alpsko skupino s Trnovskim gozdom in osrednje dinarsko skupino. Skupini se na območju Snežnika tudi prekrivata. Ključne besede: Picea abies (L.) Karst, izoencimi, genetska diferenciacija, varstvo gozdnih genskih virov, Slovenija, Hrvaška Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4445; Prenosov: 2054 Celotno besedilo (720,64 KB) |
1454. Ovrednotenje vegetacijske primernosti habitata ruševca (Tetrao tetrix L.) na PohorjuJurij Gulič, Marijan Kotar, Miran Čas, Miha Adamič, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ruševec se na Pohorju (severno-vzhodna Slovenija) pojavlja na grebenskih legahv zahodnem delu pogorja. V rastitvenih sezonah 2000 in 2001 smo napravilipopis aktivnosti sub-populacij na šestih znanih rastiščih in tako izločili ploskve potencialnega habitata. Na njih smo raziskovali odločilne vegetacijske strukture. V primerjavo sta vključeni tudi dve opuščeni rastišči.Vse popisne ploskve (400x400m) so bile razdeljene na 256 osnovnih ploskvic. Ugotavljamo, da so štiri aktivna rastišča. med seboj relativno homogena, od njih pa se jasno ločita obe opuščeni rastišči. Razlike med srednjimi vrednostmi ocenjevanih značilnosti vegetacijskih tipov (pokrovnost borovnice, brusnice, jesenske vrese, zeliščne plasti, delež travišč in traviščv zaraščanju, grmovne plasti, sklep krošenj smreke in jerebike v drevesni plasti ter mravljišč) so statistično značilne. Trend upadanja abundance ocenjevanih značilnosti habitata je opazen od zahoda do opuščenih rastišč na vzhodu, od zaledja stabilne alpske populacije proti robu ob subpanonskem fitogeografskem območju. Pokrovnost borovnice na aktivnih rastiščih je 19%, na opuščenih 5%, pokrovnost zeliščne plasti ocenjevanih vrstje 38%, na opuščenih 11%, število mravljišč je 13,7/ha, na opuščenih rastiščih 8/ha. Primerjava med vegetacijskimi tipi je pokazala, da so najprimernejši habitati na mestih, kjer se prepletajo barjanski ekosistemi (12%), travišča (15%), zaraščajoča travišča (41 %), gozd (31 %) in vodne površine (1 %), vendar ob pogoju, da območje ni v nadaljnjem zaraščanju in ni preveč obljudeno. Ključne besede: ruševec, Tetrao tetrix L., rastiščne značilnosti, habitatske zahteve, gozdna meja, vegetacijski popisi, zaraščanje planj, varstvo narave, Centralne Alpe, Pohorje Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4638; Prenosov: 1950 Celotno besedilo (1,33 MB) |
1455. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2014 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v l. 2014 v skladu s pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Primož Simončič, Marko Kovač, Matjaž Čater, Tom Levanič, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Matej Rupel, Iztok Sinjur, Mitja Skudnik, Urša Vilhar, Daniel Žlindra, 2015, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: varstvo gozdov, monitoring, osutost, prirastek, poročilo Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3008; Prenosov: 822 Celotno besedilo (9,78 MB) |
1456. |
1457. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2015 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v l. 2015 v skladu s pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Primož Simončič, Mitja Ferlan, Marko Kovač, Lado Kutnar, Tom Levanič, Nikica Ogris, Špela Planinšek, Matej Rupel, Iztok Sinjur, Mitja Skudnik, Daniel Žlindra, Jure Žlogar, Saša Vochl, 2016, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: varstvo gozdov, monitoring, osutost, prirastek, poročilo Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2888; Prenosov: 783 Celotno besedilo (8,27 MB) |
1458. Analiza naravnih danosti in ocena razvojnih potencialov Kočevske krajine : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na znanstveno raziskovalnem projektu za triletno obdobjeMilan Hočevar, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: Kočevsko, gozdarstvo, prostorsko urejanje, krajinsko oblikovanje, regionalni razvoj, trajnostni razvoj, GIS, gozdni ekosistemi, varstvo okolja, raziskovalna poročila Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3494; Prenosov: 1113 Celotno besedilo (21,09 MB) |
1459. Popis stanja gozdov v Sloveniji leta 1998 na 16x16 km mreži, spremembe stanja v obdobju 1987-1998 in stanje gozdov v EvropiRobert Mavsar, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Predstavljamo rezultate popisa poškodovanosti gozdov, ki smo ga 1998 opravili na mreži z gostoto 16 x 16 km. Popis je na 43 traktih zajel 1008 dreves. Ugotovili smo, da se stanje ni bistveno poslabšalo. Povprečna osutost je bila 23,5 %, poškodovanih (drevesa, katerih osutost je višja od 25 %) pa je bilo skoraj 29 % vzorčnih dreves. Podobno kot v Sloveniji je tudi stanje gozdov v Evropi, kjer se je osutost prav tako nekoliko povečala. Za nekatere evropske države predstavljamo podatke o zdravstvenem stanju gozdov v letih 1997 in 1998. Poleg poškodb, katerih vzroki nam niso znani, smo vključili v popis tudi poškodbe znanih povzročiteljev. Rezultati v primerjavi z letom 1997 niso bistveno različni. Poškodbe znanih povzročiteljev so se pojavile na 41 % dreves, še naprej prevladujejo poškodbe krošenj (delovanje primarnih škodljivcev) in debla (spravilo in sečnja). Ključne besede: varstvo okolja, propadanje gozda, osutost drevja, popis, smpremljanje sprememb, stanje gozda, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4461; Prenosov: 1940 Celotno besedilo (898,94 KB) |
1460. Vrednotenje prisotnosti damjaka (Dama dama) na ugrezninskem območju velenjskega premogovnikaBoštjan Pokorny, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na območju predvidenega Krajinskega parka Škale živi relativno stabilna populacija damjakov (Dama dama), zato smo skušali ovrednotiti vpliv neavtohtone vrste na cilje varstva območja. Ugotavljali smo vpliv damjakov na fitocenozo (priljubljenost rastlinskih taksonov v prehrani vrste), na zoocenozo (terenska opazovanja medvrstnih odnosov, vpliv damjakov na vitalnost srnjadi, ocena tveganja za višje člene prehranjevalne verige zaradi akumulacije težkih kovin) in vzgojno-rekreacijski pomen vrste (anketiranje obiskovalcev TRC). Zaradi nevtralnega do zmerno pospeševalnega (+0,417) vpliva vrste na sistem varstvenih ciljev (le-tega smo skušali kvantificirati z oceno vpliva na posamezen cilj in določitvijo relativnega pomena ciljev) je prisotnost damjakov v območju sprejemljiva, vendar je ohranitev zgradbe krajine (habitatske heterogenosti) celotnega ugrezninskega obmo~ja velenjskegapremogovnika osnovni pogoj za obstoj populacije damjakov in za ohranitev visoke stopnje biotske raznovrstnosti v [ale{ki dolini. Ključne besede: damjak, Dama dama, ekologija divjadi, krajinski park Škale, Velenje, premogovnik, ugrezninsko območje, varstvo narave Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4724; Prenosov: 1873 Celotno besedilo (1,27 MB) |