1. Prostorska variabilnost sezonske količine padavin v Sloveniji v obdobju 2010–2019Milan Kobal, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prostorsko variabilnost količine padavin v Sloveniji smo ovrednotili z analizo razdalje razgradnje korelacije CDD (angl. Correlation Decay Distance), ki prikazuje spremembo korelacije v količini padavin med meteorološkimi postajami glede na njihovo medsebojno oddaljenost. Uporabili smo podatke tistih meteoroloških postaj (n = 160), ki so na isti lokaciji neprekinjeno beležile količino padavin vseh 120 mesecev (december 2009–november 2019). Za vsako meteorološko postajo smo po posameznih letnih časih izračunali mejno razdaljo, pri kateri je korelacija med količino padavin višja od 0,707 (r2 = 0,5). Rezultati kažejo, da se prostorska variabilnost količine padavin med letnimi časi razlikuje, in sicer je najvišja poleti (CDD = 50 km), sledi pomlad (CDD = 76 km) in jesen (CDD = 120 km) ter zima (CDD = 141 km), ko je prostorska variabilnost količine padavin najnižja. Prostorsko gledano je variabilnost količine padavin podobna spomladi in jeseni (najmanjša prostorska variabilnost padavin v V in JV Sloveniji), medtem ko je poleti najnižja v J Sloveniji, pozimi pa v SZ Sloveniji. Karta variogramov prikazuje anizotropijo v razdalji razgradnje korelacije za spomladanske padavine. Višje vrednosti semivariance so očitne v smeri SV-JZ, medtem ko so vrednosti semivariance v smeri JV-SZ precej nižje. Ključne besede: padavine, razdalja razgradnje korelacije, prostorska variabilnost, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 28.06.2022; Ogledov: 2500; Prenosov: 1025 Datoteka (2,69 MB) |
2. |
3. Poledenodobni razvoj navadne jelke (Abies alba Mill.) na ozemlju današnje SlovenijeRobert Brus, 2009, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so predstavljene raziskave, ki obravnavajo razširjenost navadne jelke (Abies alba Mill.) na ozemlju današnje Slovenije v pleistocenu in holocenu. Zbrani so podatki o paleobotaničnih ostankih (fosilni ostanki iz terciarja, pelod, makroskopski rastlinski ostanki) v paleolitskih postajah in o genetskih značilnostih današnjih jelovih populacij. V prispevku razpravljamo o možnem obstoju ledenodobnih zatočišč in lokalnem postglacialnem razvoju populacij jelke v Sloveniji. Ključne besede: navadna jelka, Abies alba Mill., ledenodobna zatočišča, genetska variabilnost, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4530; Prenosov: 1977 Celotno besedilo (209,33 KB) |
4. Genetska variabilnost bukve (Fagus sylvatica L.) v SlovenijiRobert Brus, Sonja Horvat-Marolt, Ladislav Paule, Dušan Gömöry, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskava obravnava genetsko variabilnost, genetsko raznolikost in genetsko diferenciacijo bukve (Fagus sylvatica L.) v Sloveniji. S pomočjo izoencimske analize smo pregledali 13 avtohtonih bukovih populacij. Polimorfizem smo odkrili na 11 od 12 analiziranih izoencimskih lokusih, 9 lokusov je polimorfnih v vseh populacijah. Opazen je rahel trend naraščanja genetske variabilnosti v smeri od severa proti jugu, medtem ko povprečna ugotovljena heterozigotnost Ho od severa proti jugu upada. Genetska diferenciranost je razmeroma majhna, med populacijami pa nismo odkrili diferenciranosti, ki bi ji lahko pripisali jasno geografsko pogojenost. Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, areal razširjenosti, genetska variabilnost, genetska raznolikost, genetska diferenciacija, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4829; Prenosov: 1979 Celotno besedilo (869,74 KB) |
5. Vpliv onesnaževanja ozračja na genetsko strukturo bukovih populacij v SlovenijiRobert Brus, 1996, izvirni znanstveni članek Ključne besede: bukev, zrak, onesnaževanje, izoencimi, genetska struktura, genetska variabilnost, genetska raznolikost, genetska diferenciacija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4573; Prenosov: 1987 Celotno besedilo (2,13 MB) |