Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Na voljo sta dva načina iskanja: enostavno in napredno. Enostavno iskanje lahko zajema niz več besed iz naslova, povzetka, ključnih besed, celotnega besedila in avtorja, zaenkrat pa ne omogoča uporabe operatorjev iskanja. Napredno iskanje omogoča omejevanje števila rezultatov iskanja z vnosom iskalnih pojmov različnih kategorij v iskalna okna in uporabo logičnih operatorjev (IN, ALI ter IN NE). V rezultatih iskanja se izpišejo krajši zapisi podatkov o gradivu, ki vsebujejo različne povezave, ki omogočajo vpogled v podroben opis gradiva (povezava iz naslova) ali sprožijo novo iskanje (po avtorjih ali ključnih besedah).

Pomoč
Išči po:
Možnosti:
 


481 - 490 / 2000
Na začetekNa prejšnjo stran45464748495051525354Na naslednjo stranNa konec
481.
Divje čebele - spregledane opraševalke
Danilo Bevk, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: Čebela ni ena sama V Sloveniji je bilo doslej najdenih preko 500 vrst čebel. Kranjska čebela je le ena od njih. Poleg nje v Sloveniji živi še 35 vrst čmrljev in druge divje čebele, ki večinoma živijo samotarsko, zato jim pravimo čebele samotarke. Samotarke so zelo raznolike, najmanjše merijo samo 3 mm, največje pa kar 25 mm in so večje od čmrljev. Nekatere živijo tudi v mestih.
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

482.
20. maj, svetovni dan čebel
Jernej Kovač, Helena Gašperlin, Danilo Bevk, Peter Kozmus, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: Za jutrišnjo hrano v svetu Čebele in drugi opraševalci so zelo pomembni za obstoj človeštva, saj bistveno prispevajo k varnosti preskrbe s hrano v svetu. Tretjina svetovne proizvodnje hrane oziroma vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja, pri katerem imajo čebele najpomembnejšo vlogo. Visoko hranilni proizvodi, kot so med, matični mleček in cvetni prah, prav tako povečujejo hranilno vrednost živil. Živila, ki so odvisna od opraševalcev, prispevajo k zdravi prehrani, saj so bogat vir nujno potrebnih hranil.
Ključne besede: čebelarstvo
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 171; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (753,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

483.
Moja, tvoja, naša biodiverziteta
Danilo Bevk, Marjana Hönigsfeld Adamič, 2019, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: Radi imamo dišeč, pisan travnik. Radi imamo jutranjo pesem ptic. Radi imamo žuboreč potok in kačjega pastirja nad njim. Radi imamo… Zakaj ne bi torej imeli radi biodiverzitete, ki nam vse to omogoča? Zbližajmo se z njo, spoznajmo njene čare! Kajti tisto, kar nam je blizu in kar poznamo, veliko lažje varujemo.
Ključne besede: biološka raznovrstnost
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 179; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

484.
Kmetijstvo in biodiverziteta z roko v roki
Mojca Pibernik, Blaž Koderman, Danilo Bevk, Aleš Tolar, Janko Rode, 2019, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: Biodiverziteta je vse živo Biodiverziteta (biotska pestrost) je pestrost življenja na Zemlji od bakterij in gliv do rastlin in živali. Nastala je v milijardah let razvoja življenja. Pomembna značilnost biodiverzitete je izjemna povezanost organizmov, ki sami ne bi mogli preživeti, skupaj pa sestavljajo edinstven preplet, ki odločilno vpliva na razmere na našem planetu.
Ključne besede: kmetijstvo, biodiverziteta
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 239; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (344,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

485.
Kmetijstvo in biodiverziteta na skupni poti
Danilo Bevk, Blaž Koderman, Mojca Pibernik, Mateja Colarič, 2019, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: Biodiverziteta (biotska pestrost) je pestrost življenja na Zemlji od bakterij in gliv do rastlin in živali. Nastala je v milijardah let razvoja življenja. Pomembna značilnost biodiverzitete je izjemna povezanost organizmov, ki sami ne bi mogli preživeti, skupaj pa sestavljajo edinstven preplet, ki odločilno vpliva na razmere na našem planetu.
Ključne besede: biodiverziteta, kmetijstvo, ekosistemske storitve, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 240; Prenosov: 522
.pdf Celotno besedilo (7,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

486.
Akcijski načrt za Krajinski park Ljubljansko barje : 28. marec 2019, Ljubljana
Al Vrezec, Davorin Tome, Nataša Mori, Andrej Kapla, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: ACTION PLAN for improved policy instrument »Regulation on Ljubljana Marsh Nature Park" was developed within the European Interreg Europe project "From biodiversity data to decisions" (BID-REX), which deals with the problem of biodiversity data use in decision-making processes. BID-REX aims to encourage the use of relevant information on biodiversity in order to more efficiently use the resources of the European Regional Development Fund (ERDF) to conserve the European natural heritage. The project includes 9 partners and 7 different policy instruments from six European countries: Spain, Great Britain, Italy, Belgium, Hungary and Slovenia. In Slovenia, testing instrument is the Regulation on Ljubljana Marsh Nature Park". The project is divided into two phases. During the preparatory phase, which lasted from April 2016 to the end of March 2019, partners developed action plans to improve selected policy instruments. A support for Action plan development was exchange of good practices between BID-REX partners and interregional learning process that was carried out during five thematic workshops each organized by one BID-REX partner. In the next phase, ending in March 2021, the implementation of Action plans will follow. In the pilot region the Ljubljana Marsh Nature Park, we identified that biodiversity data are scattered among various experts and organizations, and are often difficult to access for nature conservation purposes. The Institute of the Republic of Slovenia for Nature conservation, which is the central governmental organization for nature conservation, has access to limited amount of data that relate exclusively to Natura 2000 species and habitats. The purpose of Action Plan is (i) to link experts and organizations collecting data on species in the area of Ljubljana Marsh, e.g., to build knowledge network, (ii) to collate all available biodiversity information for Ljubljana Marsh, (iii) to provide on-line access to biodiversity information, (iv) to identify and prioritize species that are important for this area, and lastly, (v) to propose conservation measures that will protect priority species.
Ključne besede: projekti, biodiverziteta, BID-REX
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 174; Prenosov: 1698
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

487.
Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika : (tomato brown rugose fruit virus; ToBRFV)
Nataša Mehle, 25, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: Status: Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika je nov nevaren virus, ki ogroža pridelavo paradižnika in paprike. Zaradi nevarnosti vnosa in širjenja virusa so za celotno EU predpisani nujni ukrepi, ki jih določa Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/1191 s spremembami.
Ključne besede: virus rjave grbančavosti plodov, paradižnik
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 156; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (819,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

488.
Report of the Third General Meeting (GM3) & Cross-Working Group Meeting : ERBFacility - European Raptor Biomonitoring Facility, COST ACTION 16224
Al Vrezec, Guy Duke, Rafael Mateo, Rui Lourenço, Antonio J. Garcia-Fernandez, Richard Shore, Paola Movalli, Chris Wernham, Pablo Sánchez Virosta, 2020, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: This is a report from the Third General Meeting (GM3) and Cross-Working Group Meeting of the COST Action European Raptor Biomonitoring Facility (ERBFacility, CA 16224). The Fourth Management Committee Meeting (MC4) took place back-to-back with the General Meeting. The Minutes of the Management Committee Meeting are published separately. GM3 brought together the ERBFacility community of Management Committee (MC) members, STSM holders and additional key resource persons active in the analysis, collections and field arenas in relation to the monitoring of contaminants in raptors. 55 participants attended GM3 from 24 COST Member Countries, of which 43 MC members and substitutes who also attended the Fourth Management Committee Meeting (MC4). This includes a multidisciplinary community of field ornithologists and ecologists, curators (from natural history museums, environmental specimen banks and others) and ecotoxicologists (Fig. 1). Around 30 participants attended the Cross-Working Group meeting. The full list of participants is annexed to this report. On Day 1, Tuesday 4th February, the morning session provided a recap of the objectives and rationale for the Action, an overview of the state of play from the three Working Groups in the Analysis, Collections and Field Arenas and presentations from mission holders. This was followed by an outline of plans for the remainder of the current Grant Period (GP3, to end April 2020) and for GP4 (1/5/20-30/4/21) and through to end of Action (October 2021). This was followed by break-out discussion on key cross-Arena issues for the remainder of the Action focussing on three topics: the ERBFacility proof of concept study (led by Rafael Mateo, Rui Lourenço), capacity building and training schools (led by Chris Wernham, Paola Movalli), and action communication and dissemination (led by Guy Duke, Chris Wernham, Al Vrezec).
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 170; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

489.
Nevarnosti v morju, ki večinoma to niso
Vesna Flander-Putrle, Alenka Malej, Manja Rogelja, 2020, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: Morske trave niso alge, temveč spadajo med cvetnice. Od okoli 60 vrst, ki obstajajo na svetu, samo 4 izvorno uspevajo v Evropi – in vse najdemo tudi v slovenskem morju. To so: prava morska trava (Zostera marina), mala morska trava (Zostera noltii), kolenčasta cimodoceja (Cymodocea nodosa) in pozejdonka (Posidonia oceanica). Za vse so značilni tanki, ozki in dolgi listi. Pri nas tvori največje in najgloblje travnike kolenčasta cimodoceja (Cymodocea nodosa). Prisotnost morske trave je pokazatelj dobre kakovosti obalnega morja, travniki pa so pomemben habitat za številne organizme.
Ključne besede: hidrobiologija, morja, nevarnosti, zmotna prepričanja
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 211; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (6,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

490.
Čudovita pestrost živega
Mojca Pibernik, Blaž Koderman, Danilo Bevk, 2020, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: Biotska pestrost (tudi biotska raznolikost, biotska raznovrstnost, biodiverziteta) je raznolikost živih bitij. Vključuje vse rastline, živali in druge organizme. Vsi organizmi so med seboj tesno povezani in se med seboj dopolnjujejo, sami pa ne bi mogli preživeti. Tudi ljudje smo kot del narave močno odvisni od biotske pestrosti, zato je pomembno, da se njenega pomena zavedo že otroci.
Ključne besede: biodiverziteta, otroci, pestrost živega, LIFE Naturaviva
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 246; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (868,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.71 sek.
Na vrh