291. |
292. |
293. |
294. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-147 : vzorec št. 2024/00769Nikica Ogris, Špela Hočevar, Patricija Podkrajšek, Barbara Piškur, 2024, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, program preiskav, Fusarium circinatum, Pinus, borov smolasti rak, PCR, Diplodia pinea Objavljeno v DiRROS: 27.09.2024; Ogledov: 132; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
295. Priročnik S4Q za proizvajalce pelet : (osnutek V4)Peter Prislan, Nike Krajnc, Mitja Piškur, Matevž Triplat, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: proizvodnja pelet Objavljeno v DiRROS: 27.09.2024; Ogledov: 127; Prenosov: 37 Celotno besedilo (884,45 KB) |
296. Zakaj pa ne branje v gozdu?Maja Peteh, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Prispevek prinaša kratek oris pismenosti in njenega pomena, stanje bralne pismenosti in bralne kulture v Sloveniji, s poudarkom na visoko izobraženem deležu prebivalstva. Predstavlja aktualne programe spodbujanja bralne pismenosti in povabilom k sodelovanju pri akciji 'Beremo v gozdnih knjižnicah', ki povezuje branje, gozdni prostor, turizem in gozdarstvo. Ključne besede: bralna pismenost, bralne navade, gozdna knjižnica, promocija branja Objavljeno v DiRROS: 27.09.2024; Ogledov: 97; Prenosov: 56 Celotno besedilo (1,03 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
297. Sočasno poučevanje jezika in književnosti ob kanonski mladinski literaturi v drugem triletju osnovne šoleVesna Mikolič, Diana Košir, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku na primeru črtice Ivana Cankarja Pehar suhih hrušk v drugem triletju osnovne šole pred-stavljamo uporabo sočasnega poučevanja književnosti in jezika. Odmaknemo se od tradicionalnega pristopa, usmerjenega na avtorja in njegov psihološki odnos z materjo, in se usmerimo na literarno besedilo in njegovo recepcijo. Interpretacija dela je opravljena s hermenevtično metodo in analizo po-sameznih (jezikovnih, slogovnih, motivno-tematskih idr.) elementov in celote v družbeno-kulturnem kontekstu. Na ta način so učenci bolje motivirani tako za učenje književnosti kot jezika in sočasno razvijajo recepcijske, (meta)jezikovne zmožnosti, literarno zmožnost, komunikacijske veščine in kri-tično mišljenje. Ključne besede: Pehar suhih hrušk, didaktika slovenščine, učni model TILKA, literarna zmožnost, nenasilna komunikacija Objavljeno v DiRROS: 27.09.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 79 Celotno besedilo (1,68 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
298. Prispevek različnih urbanih gozdov k zagotavljanju hidrološke funkcijeUrša Vilhar, 2024, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Gozdovi pomembno prispevajo k zagotavljanju hidrološke funkcije, kar je še posebej pomembno v urbanih okoljih. V prispevku predstavljamo metodologijo za ugotavljanje dveh kazalnikov za hidrološko funkcijo gozda: a) razmerje med odtokom in padavinami (Q/P) in b) razmerje med evapotranspiracijo in padavinami (ETP/P) v štirih izbranih urbanih gozdovih z različno drevesno sestavo in sestojno zgradbo v letih od 2007 do 2022. Evapotranspiracijo in odtok v podtalje smo simulirali s hidrološkim modelom Brook90, ki smo ga umerili in preverili z merjenimi vrednostmi prepuščenih padavin in vsebnosti vlage v tleh. Model Brook90 se je izkazal kot primeren model za oceno evapotranspiracije in odtoka v podtalje za urbane gozdove. Najmanjša sposobnost uravnavanja vodnega režima ter s tem zagotavljanja hidrološke funkcije v obravnavanih letih je bila v poplavnem gozdu listavcev v Gameljnah (Q / P = 0,75; ETP / P = 0,26), največja pa v mešanem gozdu na Rožniku (Q / P = 0,41; ETP / P = 0,59). Ključne besede: urbani gozd, evapotranspiracija, odtok, hidrološki model Brook90, hidrološka funkcija Objavljeno v DiRROS: 27.09.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 42 Celotno besedilo (527,18 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
299. |
300. A transdisciplinary co-conceptualisation of marine identityP. M. Buchan, L. D. Glithero, E. McKinley, M. Strand, G. Champion, Vesna Flander-Putrle, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: 1. Challenge 10 of the United Nations Decade of Ocean Science for Sustainable Development (2021–2030) calls for the restoration of society's relationship with the ocean. Research suggests that the relationship people have with marine environments can influence their depth of engagement in marine citizenship action, and the important role for ‘marine identity’ in driving that action. Although identity is well-researched, marine identity is a concept novel to academia and a baseline understanding is required, both to grasp the scope of the concept, and to support research into its role in transforming the human-ocean relationship.
2. Here, a transdisciplinary study, endorsed as a UN Ocean Decade Activity and by the EU Mission Ocean & Waters, brought together a multinational community of marine researchers and practitioners to co-produce a baseline conceptualisation of marine identity, drawing on photovoice and deliberative methodology. This paper presents the findings of the co-production process and offers a first introduction in the literature of the multiple variations and formations of marine identity.
3. We find marine identity to be a complex and multidimensional concept, suffused with individual experiences and understandings of the marine environment, based on social and cultural understandings of the ocean, contemporarily and historically. We present real-world examples of marine identity to illustrate key themes that were developed through co-production.
4. Policy implications: We propose marine identity as a catalyst for understanding existing multifaceted and caring relationships with the ocean, as well as the restoration of society's relationship with the ocean. Marine identity research should, therefore, be prioritised in research seeking to contribute to the UN Ocean Decade Challenge 10, as this will support integration of non-material values of the ocean into marine planning processes and policy making, enabling effective responses to Challenge 10's emphasis on integrating traditional/cultural ways of knowing and valuing the marine environment, through diverse marine identities. We welcome research efforts that will further develop the marine identity concept and empirically investigate the relationships between marine identity, marine citizenship, and people's relationships with the ocean. Ključne besede: marine identity, ocean relationship, marine citizenship, transdisciplinary study, photovoice, deliberative methodology, co-production, multinational community, policy implications, non-material values Objavljeno v DiRROS: 26.09.2024; Ogledov: 134; Prenosov: 241 Celotno besedilo (6,43 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |