1. Merjeni in izračunani fotobiološki učinki odbite svetlobe na ljudiKatja Malovrh Rebec, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pri načrtovanju osvetlitve izračuni le delno napovejo vplive svetlobe na uporabnike prostorov. Svetloba ima namreč poleg dobro poznanih slikovnih učinkov, ki jih možgani interpretirajo na podlagi odzivov čepkov in paličic, tudi neslikovne učinke. Ti ne pripomorejo k orientaciji v prostoru, temveč sporočajo telesu ključne informacije, ki vplivajo na tvorbo hormonov. Vrh te zaznave je v modrem delu spektra vidne svetlobe. Žal delovanja teh fotoreceptorjev še ne opisujemo s parametri, ustaljenimi v praksi projektiranja, zato so vplivi na uporabnike pogosto prezrti. Dodaten izziv pomeni praksa, pri kateri svetlobne učinke preračunavamo v lukse, kar pomeni, da jih množimo s povprečnim človeškim dnevnim vidom. Tak pristop ni primeren za vrednotenje neslikovnih učinkov, ker imajo drugo akcijsko krivuljo. Izmerili smo spektralno sestavo odbitih dnevnih svetlob v modelnem prostoru, ker nas je zanimalo, kakšne razlike nastanejo v slikovni in neslikovni zaznavi, če pobarvamo stene z različnimi barvami. Modra in vijoličasta stena neslikovno stimulirata opazovalca bolj kot slikovno v obeh opazovanih smereh pogleda, oranžna v obeh primerih neslikovno vpliva manj, pri zeleni pa je bila neslikovna zaznava bolj stimulirana od slikovne pri pogledu naprej, pri pogledu v mizo pa je bilo obratno.
Ključne besede: svetloba, fotobiološki vpliv, spektralna sestava svetlobe, dnevna svetloba
Objavljeno v DiRROS: 21.12.2023; Ogledov: 291; Prenosov: 100
 Celotno besedilo (355,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. O vplivu onesnaženega zraka na pritalno vegetacijo v gozduIvan Smole, 1990, ni določena Ključne besede: gozdovi, pritalna vegetacija, floristična sestava, onesnaženost zraka, emisije, imisija, onesnaženost tal, spremembe vegetacije
Objavljeno v DiRROS: 28.08.2023; Ogledov: 443; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,31 MB) |
3. Raba in varstvo tal : predavanja za 1. letnik na študijskem programu Sredozemsko kmetijstvo v študijskem letu 2021/2022Primož Simončič, 2021, drugo učno gradivo Ključne besede: nastanek tal, sestava tal, lastnosti tal, klasifikacija tal, kroženje elementov v sistemu tal, atmosfera, vpliv človeka, vpliv naravnih procesov, rodovitnost tal
Objavljeno v DiRROS: 21.07.2022; Ogledov: 702; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Kemijska sestava in potencialna uporabnost lignoceluloznih ostankovJanja Zule, Tea Kapun, Ema Fabjan, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je bil določiti kemijsko sestavo tipičnih lignoceluloznih ostankov, ki nastajajo v lesno predelovalni industriji, sadjarstvu, vinogradništvu in pri urejanju zelenih površin. Analizirali smo štiri skupine vzorcev, in sicer lesno žagovino, drevesno skorjo, zeleni odrez in olesenele ostanke sadežev, da bi ugotovili vsebnost pepela, lipofilnih in hidrofilnih ekstraktivov, celuloze, hemiceluloze in lignina. Pri analizah smo uporabili gravimetrične metode, čistost izoliranih frakcij pa smo potrjevali s pomočjo FTIR-spektroskopije. Največ pepela in nizkomolekularnih ekstraktivnih komponent smo zaznali v vzorcih skorje in zelenega odreza, najvišje koncentracije celuloze in celokupnih ogljikovih hidratov pa smo izmerili v žagovini. Oleseneli ostanki sadežev in skorja so se izkazali kot bogat vir lignina. Vsi obravnavani materiali so zaradi svoje raznolike kemijske zgradbe potencialne surovine za proizvodnjo bazičnih kemikalij in drugih specifičnih produktov v sklopu biorafinerijskih procesov.
Ključne besede: lignocelulozni ostanki, žagovina, skorja, zeleni odrez, ostanki sadežev, kemijska sestava, inovativni produkti, biorafinerije
Objavljeno v DiRROS: 07.07.2022; Ogledov: 2215; Prenosov: 848
Datoteka (3,32 MB) |
5. Prehranjevalne navade športnikov v športih, kjer ima telesna sestava/masa velik pomen : končno raziskovalno poročiloKaja Teraž, Matej Kleva, Rado Pišot, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: športniki, telesna sestava, telesna masa, prehrana, prehranjevalne navade
Objavljeno v DiRROS: 07.01.2022; Ogledov: 1098; Prenosov: 283
Celotno besedilo (308,55 KB) |
6. |
7. Yield reduction through cluster or selective berry thinning similarly modulates anthocyanins and proanthocyanidins composition in Refosco dal peduncolo rosso (Vitis vinifera L.) grapesPaolo Sivilotti, Rachele Falchi, Joshua Vanderweide, Paolo Sabbatini, Marijan Bubola, Andreja Vanzo, Klemen Lisjak, Enrico Peterlunger, Jose Carlos Herrera, 2020, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Grapevine, Yield reduction, Selective thinning, Tannins, Anthocyanins, vinska trta, grozdje, pridelek, redukcija pridelka, redčenje, tanini, antociani, kemična sestava
Objavljeno v DiRROS: 06.05.2020; Ogledov: 2118; Prenosov: 269
Datoteka (1,07 MB) |
8. The impact of food processing on the phenolic content in products made from juneberry (Amelanchier lamarckii) fruitsMaja Mikulič Petkovšek, Darinka Koron, Denis Rusjan, 2020, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Amelanchier lamarckii, šmarna hrušica, kemična sestava, fenolne spojine, sladkorji, funkcionalna hrana, zdrava hrana, izdelki iz šmarnice, procesiranje živil
Objavljeno v DiRROS: 16.04.2020; Ogledov: 1864; Prenosov: 1363
Celotno besedilo (249,84 KB) |
9. Značilnosti zaraščanja na opuščenih kmetijskih zemljiščih v HalozahMateja Cojzer, Jurij Diaci, Robert Brus, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je bil preučiti značilnosti in potek zaraščanja z grmovnimi in drevesnimi vrstami na opuščenih kmetijskih zemljiščih v Halozah. Ker se površine gozdov in zemljišč v zaraščanju iz desetletja v desetletje povečujejo, smo preučili trend njihovega naraščanja. Vegetacijsko sestavo na zemljiščih v zaraščanju smo primerjali z vegetacijsko sestavo mladih razvojnih faz gozda in na njihovi osnovi še strategije zaraščanja. Od leta 1985 do leta 2015 se je površina gozdov v Halozah povečala za 7,8 %. Ugotovili smo, da so se opuščena kmetijska zemljišča začela zaraščati z grmovnimi vrstami, z napredujočo sukcesijo sta se povečala število drevesnih vrst in gostota osebkov. Proces zaraščanja poteka prek stadijev 'Cornus sanguinea' - 'Cornus sanguinea' - 'Carpinus betulus'. Pri obnovitvenih procesih v gozdu so že od začetka prevladovale drevesne vrste, z razvojem gozda se je gostota osebkov manjšala, število vrst pa se bistveno ni spreminjalo. Sukcesijski razvoj vegetacije na zemljiščih v zaraščanju je progresiven ali napredujoč in poteka prek različnih stadijev od grmiščne h klimaksni vegetaciji. Končna vegetacijska stopnja vodi v obeh primerih v bukov gozd.
Ključne besede: Haloze, zaraščajoča se kmetijska zemljišča, sukcesijski procesi zaraščanja, vrstna sestava, gostota osebkov, Shannonov indeks pestrosti, pomembnost vrste, dominantne vrste
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2019; Ogledov: 6493; Prenosov: 3182
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Spremembe rabe tal in socialno-ekonomske sestave prebivalstva na Zgornjem GorenjskemAndreja Ferreira, Franci Petek, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorja v članku analizirata rabo tal na Zgornjem Gorenjskem v letih 1827, 1896, 1979 in 2002. Leta 1827 je bilo na obravnavanem območju 49 % zemljišč pod gozdom, leta 2002 pa kar 72 %. Medtem ko je bilo v 19. st. in prvi polovici 20 st. v rabi tal zelo malo sprememb, pa so družbene spremembe po 2. sv. vojni sprožile obsežen proces ozelenjevanja in še posebej ogozdovanja, ki traja še danes. Zanimive so povezave med spremembami rabe tal ter socialno-ekonomsko sestavo prebivalstva, ki kažejo, da se le-te v pokrajini zrcalijo šele po daljšem času.
Ključne besede: raba tal, prebivalstvo, socialno-ekonomska sestava, agrarna geografija, Zgornja Gorenjska
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4318; Prenosov: 1909
Celotno besedilo (940,44 KB) |
