11. Obnova, tudi s pomočjo sajenja, je pogoj za ohranjanje trajnosti vseh vlog slovenskih gozdovFranc Perko, 2019, strokovni članek Povzetek: Prispevek obravnava zaostajanje obnove v slovenskih gozdovih, ki že ogroža trajnost gozdov in njihovih splošnokoristnih funkcij. Ocenjujemo, da se gozdnogospodarski načrti in letni načrti vlaganj v gozdove vse bolj prilagajajo razpoložljivim finančnim sredstvom, ne pa dejanskim potrebam gozdov. Za zagotavljanje trajnosti in izkoristka rastiščnega potenciala je treba ob prevladujoči naravni obnovi 10 odstotkov površin obnoviti s sajenjem. Za vzgojo ustreznih sadik morata biti dolgoročno naravnana tudi semenarstvo in drevesničarstvo. Ključne besede: trajnost, obnova, delež obnove s sajenjem, sadike, sajenje, semenarstvo, drevesničarstvo, gozdnogospodarsko načrtovanje Objavljeno v DiRROS: 23.04.2019; Ogledov: 2818; Prenosov: 801 Celotno besedilo (215,47 KB) |
12. |
13. |
14. |
15. Tipi ektomikorize pri sadikah bukve (Fagus sylvatica L.) v rizotronihInes Štraus, Marko Bajc, Tine Grebenc, Boštjan Mali, Hojka Kraigher, 2011, izvirni znanstveni članek Povzetek: Naravni procesi ali dejavnost človeka vplivajo na razmere v okolju, kar se zrcali v sestavi ektomikoriznih združb. V raziskavi smo želeli ugotavljati morebitne vplive več temperaturnih režimov zraka in tal (substrata) na pojavljanje in vrstno pestrost tipov ektomikorize na koreninskih vršičkih sadik bukve in v substratu. V ta namen smo analizirali pojavljanje tipov ektomikorize na sadikah bukve v rizotronih, izpostavljenih štirim temperaturnim razmeram v okolju: 1.) zrak 15-25 °C; 2.) zrak 15-25 °C v kombinaciji s hlajenim koreninskim sistemom za 5 °C; 3.) povišana temperatura zraka od 30-50 °C in 4.) zunanja (ambientalna) temperatura zraka v Ljubljani. Tipe ektomikorize smo identificirali s kombiniranim pristopom po anatomsko morfoloških znakih in z analizo molekularnih markerjev (ITS1-5.8S rDNK-ITS2 ribosomalna regija v rDNK). Na 51 koreninskih vršičkih 40 sadik smo identificirali 6 tipov ektomikorize. Pestrost ektomikoriznih tipov je bila največja pri razmerah blizu optimalnih za rast bukve. Po vrstni sestavi združbe ektomikoriznih gliv sta si najbolj podobna poskusa s temperaturo zraka15-25 °C z ali brez hlajenja koreninskega sistema. Najpogostejša ektomikorizna vrsta je bila Hebeloma sacchariolens, ki je bila tudi najpogosteje opažena vrsta na drobnih koreninah odmrlih sadik. Izbrane vrste ektomikoriznih gliv smo z metodo DGGE dokazali tudi v vseh analiziranih vzorcih substrata. Ključne besede: sadike bukve, ektomikoriza, temperatura zraka, temperatura substrata, molekularni markerji, filogenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4935; Prenosov: 2001 Celotno besedilo (1,11 MB) |
16. |
17. Gozdno semenarstvo in drevesničarstvo : strokovni seminar : program in prispevki : nadaljevanje IV. delavnice Javne gozdarske službe, Kostanjevica na Krki, 11. oktober 20012001, ni določena Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, zakonodaja, reprodukcijski material, seme, semenski sestoji, sadike, Slovenija, zborniki Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4247; Prenosov: 2813 Celotno besedilo (3,45 MB) |
18. |
19. Fitoremediacija s kovinami onesnaženih tal z uporabo sadik drevesSamar Al Sayegh-Petkovšek, Gregor Božič, Hojka Kraigher, Tom Levanič, Boštjan Pokorny, 2010, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na pehotnem strelišču vojaškega poligona Poček smo opravili poskus fitoremediacije na dveh raziskovalnih ploskvah. Prva ploskev leži na območju pehotnega strelišča in je onesnažena s Pb ter Cu, druga raziskovalna ploskev pa v njegovi okolici, kjer so tla manj obremenjena s kovinami. Zasadili smo juz izbranimi drevesnimi vrstami (Alnus glutinosa L., Acer pseudoplatanus L., Betula pendula Roth., Pinus sylvestris L., Salix caprea L.) po standardiziranem sistemu, izmerili rastne parametre ter določili vsebnosti kovin v koreninah, deblih in poganjkih sadik. Ugotovili smo, da kljub temu da izbrane drevesne vrste kopičijo v koreninah le Cd (BCF = 1,2), druge kovine pas prejemajo v manjših vsebnostih in vrstno specifično, lahko uporabimo večino preučevanih drevesnih vrst predvsem za fitostabilizacijo onesnaženih tal. Ugodno razmerje med bioakumulacijo in translokacijo kovin smo ugotovili za vse drevesne vrste z izjemo ive, kjer je prenos Cd v liste precejšen (TF = 6,9). Upoštevaje rastne parametre in privzem kovin v sadike je najprimernejša vrsta za remediacijo obravnavanega območja rdeči bor, najmanj pa iva. Ključne besede: fitoremediacija, sadike dreves, rastni parametri, privzem kovin, pehotno strelišče Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4940; Prenosov: 2042 Celotno besedilo (3,36 MB) |
20. |