221. Sistemsko dopolnilno zdravljenje kožnega melanoma : imunoterapija in tarčna terapijaMirjana Amon, Martina Reberšek, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Melanom je maligni tumor melanocitov. Melanociti so celice, ki proizvajajo pigment melanin in izhajajo iz celic nevralnega grebena. Večina melanomov nastane v koži, sicer lahko nastanejo na vseh lokalizacijah, kjer migrirajo celice nevralnega grebena, kot so na primer sluznice, okularni uvealni trakt ali CŽS. Manj kot 5% kožnih rakov so maligni melanomi, ki sodijo v skupino kožnih rakov z najslabšo prognozo. Zaradi svoje agresivne narave ima najvišjo stopnjo smrtnosti med vsemi kožnimi raki (80%). Zgodnje odkritje melanoma in njegovo pravočasno zdravljenje pomembno vplivata na prognozo same bolezni.
Ključne besede: rak kože, melanom, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 17.05.2023; Ogledov: 331; Prenosov: 116
 Celotno besedilo (321,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
222. Novosti v dopolnilnem sistemskem zdravljenju kožnega melanomaMartina Reberšek, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Bolniki z operiranim stadijem III in stadijem IV, brez ostanka bolezni, kot tudi z visoko rizičnim stadijem II, imajo visoko tveganje za ponovitev bolezni. V zadnjem desetletju se je prognoza bolnikov z metastatskim kožnim melanomom v zadnjem desetletju zaradi sistemskega zdravljenja močno izboljšala z daljšimi preživetji, so se tako po zaključenih kliničnih raziskavah faze III v zadnjih letih izboljšali tudi rezultati zdravljenja in prognoza z manjšo verjetnostjo ponovitve bolezni tudi pri bolnikih z operiranim kožnim melanomom v stadijih III in IV brez ostanka bolezni z uvedbo imunoterapije z zaviralci imunskih kontrolnih točk in tarčne terapije v primeru prisotne BRAF mutacije v adjuvantnem zdravljenju, kot tudi pri bolnikih z visoko rizičnim stadijem II z imunoterapijo z zaviralcem imunskih kontrolnih točk.
Ključne besede: rak kože, melanom, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 17.05.2023; Ogledov: 285; Prenosov: 113
Celotno besedilo (90,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
223. Kirurško zdravljenje melanomaMarko Hočevar, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Kirurško zdravljenje je najstarejši in še danes osnovni način zdravljenja kožnega melanoma. Pri bolnikih z melanomom tanjšim od 0,8 mm je ekscizija v lokalni anesteziji edino potrebno zdravljenje z več kot 95% ozdravitvijo. Pri bolnikih z melanomo debelejšim od 1 mm napravimo poleg ekscizije primarnega melanoma še biopsijo varovalne bezgavke, ki je najpomembnejši prognostični dejavnik. Bolniki z klinično ugotovljenimi zasevki v regionalnih bezgavkah potrebujejo disekcijo regionalne bezgavčne lože. V bližnji prihodnosti bomo ta poseg najverjetneje opravljali po neoadjuvantnem sistemskem zdravljenju. In transit zasevke omejene na ekstremitete lahko zdravimo glede na breme bolezni z elektrokemoterapijo ali hipertermično izolirano ekstremitetno perfuzijo. Pri oligometastaski bolezni ali pri bolnikih z rezistenco na sistemsko zdravljenje omejeno na posamične zasevke je smiselno opraviti metastazektomijo.
Ključne besede: rak kože, melanom, kirurško zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 17.05.2023; Ogledov: 285; Prenosov: 128
Celotno besedilo (230,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
224. Uporaba 18F - FDG PET/CT pri bolnikih z malignim melanomomKatarina Zevnik, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Z odkritjem zaviralcev imunskih kontrolnih točk in z razvojem tarčno specifičnega zdravljenja so bili postavljeni novi mejniki v zdravljenju bolnikov z melanomom, ki predstavlja najbolj agresivno različico kožnega raka. Pomembno je zgodnje prepoznavanje metastatske bolezni zaradi hitre uvedbe ustreznega sistemskega zdravljenja. 18F - FDG PET/CT preiskava predstavlja uporabno slikovno metodo v diagnostiki melanoma, predvsem pri višjih izhodiščnih stadijih bolezni. Z uporabo določenih PET - parametrov (SUV max, MTV, TLG) lahko uspešno spremljamo odgovor na zdravljenje pri bolnikih na tarčni terapiji in imunoterapiji, v več študijah je je potrjena tudi prognostična napovedna vrednost določenih metaboličnih slikovnih biomarkerjev. PET/CT preiskava omogoča zgodnje prepoznavanje imunsko pogojenih neželenih učinkov pri bolnikih na zdravljenju z imunoterapijo, kar je pomembno za hitro ukinitev terapije in morebitno uvedbo ustrezne imunosupresivne terapije. Z razvojem molekularnih raziskav se odpirajo možnosti tudi v iskanju novih tarčno specifičnih PET - radiofarmakov za diagnostiko in terapijo malignega melanoma.
Ključne besede: rak kože, melanom, nuklearna medicina
Objavljeno v DiRROS: 17.05.2023; Ogledov: 312; Prenosov: 120
Celotno besedilo (946,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
225. |
226. Vloga biomarkerjev v sistemskem zdravljenju melanoma : zgodnji prediktivni biomarkerji za zdravljenje z zaviralci imunskih kontrolnih točk, izsledki retrospektivne analizeMićo Božić, Cvetka Grašič-Kuhar, Janja Ocvirk, Tanja Mesti, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Melanom je maligni tumor, ki ga lahko relativno učinkovito zdravimo z zaviralci imunskih kontrolnih točk (ZIKT). Kljub temu pri večini bolnikov z melanom opažamo pojav odpornosti na zdravljenje z ZIKT. Biomarker, s katerim bi lahko uspeh zdravljenja z ZIKT zanesljivo napovedali, še vedno ni bil odkrit. Pojav imunsko pogojenih neželenih učinkov (irAE) je povezan z dobrim odgovorom na zdravljenje. Slednjega določa tudi vnetje v tumorju, ki se lahko odraža s sistemskimi vnetnimi procesi. Retrospektivna analiza bolnikov z razsejanim melanomom, zdravljenih z ZIKT v 1. redu, je raziskala povezanost odgovora na zdravljenje z irAE in nekaterimi modeli, temelječimi na razmerji med količinami krvnih celic, ki sodelujejo pri vnetnih procesih. Rezultati so pokazali, da sta velika izhodiščna vrednost sistemskega imunsko vnetnega indeksa (SII) in velika vrednost razmerja med trombociti in limfociti (PLR) pred 2. ciklom zdravljenja potencialna zgodnja negativna prediktivna biomarkerja za zdravljenje z ZIKT. Ponovno je bila tudi potrjena pozitivna korelacija med irAE in dobrim odgovorom na zdravljenje z ZIKT
Ključne besede: rak kože, melanom, register raka
Objavljeno v DiRROS: 16.05.2023; Ogledov: 418; Prenosov: 157
Celotno besedilo (398,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
227. Zarodne in somatske mutacije kožnega melanomaBarbara Perić, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Vsaka celica telesa ima svoj lasten genski zapis. Kakšen je ta zapis in kako se prevede v beljakovine je odvisno od zarodnih sprememb genov in od vplivov okolja. Genski zapis je osnova za nastanek, razumevanje in dandanes tudi zdravljenje raka. V zadnjih dveh desetletjih so bili melanociti in kožni melanom, ki nastane iz njih predmet številnih molekularnogenetskih raziskav. Tako vemo, da med osebami z družinsko obremenitvijo za kožni melanom najpogosteje odkrijemo patogeno različico CDKN2A gena ob kateri je zvišano tako tveganje za kožni melanom kot za rak trebušne slinavke. Ko govorimo o somatskih mutacijah, je gotovo najbolj znana BRAFV600Emutacija, ki predstavlja enega prvih dogodkov v patogenezi kožnih melanomov nastalih na intermitentno soncu izpostavljeni koži. Leta raziskav tovrstnih gonilnih mutacij so pripeljala tudi do razvoja tarčne terapije.
Ključne besede: rak kože, melanom, kožni melanom
Objavljeno v DiRROS: 16.05.2023; Ogledov: 356; Prenosov: 121
Celotno besedilo (307,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
228. Breme kožnega melanoma v Sloveniji in kazalniki kakovosti obravnave : poročilo nacionalnega kliničnega registra kožnega melanoma za obdobje 2017-2021Vesna Zadnik, Katarina Lokar, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo leta 2018 v okviru Registra raka Republike Slovenije vzpostavili prvi nacionalni onkološki klinični register – klinični register kožnega melanoma. Poleg kazalnikov bremena raka (incidence, prevalence in preživetja), ki jih že 70 let spremljamo v okviru nacionalnega Registra raka, lahko sedaj na populacijski ravni merimo tudi kazalnike kakovosti obravnave bolnikov z melanomov. Kožni melanom sodi med rake, pri katerih incidenca v zadnjih desetletjih najbolj strmo narašča. Število novo zbolelih že presega mejo 600 oseb letno s čimer zavzema kožni melanom 6. mesto med vsemi novo odkritimi raki. Tako po incidenci, kot po umrljivosti je Slovenija zelo visoko na lestvici evropskih držav; po preživetju pa se uvrščamo nad evropsko povprečje. Kazalniki kakovosti obravnave in skladnosti obravnav s smernicami so na voljo za zbolele od leta 2017 naprej. Stroka si je že postavila ciljne vrednosti za vsakega od definiranih kazalnikov - kar nekaj postavljenih ciljev ostaja še pred nami
Ključne besede: rak kože, melanom, register raka
Objavljeno v DiRROS: 16.05.2023; Ogledov: 350; Prenosov: 156
Celotno besedilo (325,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
229. Bolniki niso zgolj številke : pomen individualnega pristopa zdravljenja pri bolnici s pljučnim rakom in številnimi zasevki v centralnem živčnem sistemuAna Lina Vodušek, Tjaša Rutar, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Pri nedrobnoceličnem raku pljuč (NDPR) so možganski zasevki prisotni v 30 do 44 %. Prognoza
bolnikov z možganskimi (CŽS) zasevki je odvisna od različnih prognostičnih dejavnikov, ki
vplivajo na odločitev o zdravljenju in posledično na dolžino preživetja. Glavni prognostični
dejavniki so starost, telesna zmogljivost po Karnofskem, razširjenost bolezni zunaj CŽS in
število zasevkov.
Srednje preživetje za NDPR je glede na stopenjsko prognostično ocenjevalno lestvico z
molekularnimi označevalci (Lung- molGPA) od 5 do 46 mesecev. Pri bolnikih s številnimi
možganskimi zasevki je srednje preživetje krajše. Pri teh bolnikih je v prvi vrsti indicirano
zdravljenje z obsevanjem cele glave. Pri boljši prognozi pride v poštev tudi obsevanje cele
glave z dodatkom doze s stereotaktično radiokirurgijo (SRK) predvsem večjih zasevkov, ki
povzročajo nevrološko simptomatiko.
Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 404; Prenosov: 91
Celotno besedilo (91,51 KB) |
230. |
