1441. Paliacija malignega plevralnega izlivaAleš Rozman, 2013, drugi znanstveni članki Povzetek: Maligni plevralni izliv je pogost spremljevalec maligne bolezni. Pri bolnikih najpogosteje povzroča dispnejo, kašelj in bolečino v prsnem košu. Cilji paliativnega zdravljenja so: lajšanje simptomov, izboljšanje bolnikove zmogljivosti in kakovosti življenja ter znižanje števila hospitalizacij. Najučinkovitejša metoda paliativnega zdravljenja je plevrodeza s talkom, ki pa ni vedno možna zaradi nerazpenjanja pljuč ali slabega stanja zmogljivosti bolnika. Takrat uporabimo trajni plevralni kateter ali razbremenilne plevralne punkcije, še posebej, če je pričakovano preživetje bolnika kratko. Pomembno je, da paliacijo malignega plevralnega izliva načrtujemo zgodaj v poteku zdravljenja, ko je možnost za uspešno plevrodezo večja.
Ključne besede: rak (medicina), malignomi, bolezni dihal, plevra, diagnostika, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3678; Prenosov: 815
 Celotno besedilo (387,42 KB) |
1442. Rezultati zdravljenja bolnikov s karcinomom požiralnika[,] zdravljenih na Onkološkem inštitutu Ljubljana v letih 2006-2010Franc Anderluh, Ana Perpar, Vaneja Velenik, Irena Oblak, 2014, pregledni znanstveni članek Povzetek: Karcinom požiralnika je relativno redka bolezen s slabo prognozo. Namen naše retrospektivne raziskave je bil oceniti različne načine in rezultate zdravljenja bolnikov z rakom požiralnika, ki so bili v obdobju od leta 2006 do 2010 obravnavani na Onkološkem inštitutu v Ljubljani (OIL). V raziskavo je bilo vključenih 151 bolnikov, od katerih jih je bilo 74 zdravljenih paliativno in 75 radikalno. Pri dveh bolnikih je bilo načrtovano radikalno zdravljenje, vendar sta zaradi zapletov s hitrim poslabšenjem splošnega stanja prejela le podporno zdravljenje. Petletno celokupno preživetje (CP) je za vse bolnike znašalo 9.5%, za zdravljene paliativno 0% in zdravljene radikalno 18.7%. Ustrezne vrednosti za petletno preživetje brez progresa bolezni (PBP) so bile za vse bolnike 22.4% in za zdravljene radikalno 29.6%. V skupini radikalno zdravljenih bolnikov je bila opravljena tudi primerjava preživetij med skupino 50 bolnikov, ki so bili zdravljeni samo z obsevanjem z ali brez sočasne kemoterapije in skupino 25 bolnikov, ki so bili pred ali po radio- in/ali kemoterapiji tudi operirani. Med podskupinama statistično pomembne razlike v CP (p=0.42) in v PBP (p=0.31) ni bilo. Rezultati zdravljenja teh bolnikov so v Sloveniji slabi, vendar ne odstopajo bistveno od prav tako slabih rezultatov iz raziskave EUROCARE-5. Odgovor na vprašanje ali bomo pri zdravljenju raka požiralnika z dosledno uporabo trimodalnega zdravljenja (pri izbranih bolnikih) in morebitno uporabo novih kemoterapevtskih shem dosegli kakršenkoli napredek, bodo lahko dale samo dobro načrtovane in izpeljane prospektivne raziskave .
Ključne besede: rak požiralnika, bolniki, zdravljenje, preživetje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3158; Prenosov: 869
Celotno besedilo (1,29 MB) |
1443. Določanje mutacij v genih c-KIT in PDGFRA pri bolnikih z gastrointestinalnimi stromalnimi tumorjiMarina Grgić, Srdjan Novaković, 2014, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na Oddelku za molekularno diagnostiko Onkološkega inštituta Ljubljana smo uvedli testiranje mutacij v protoonkogenih c-KIT in PDGFRA z metodo neposrednega sekvenciranja. Uporaba zaviralcev tirozin kinaz za zdravljenje bolnikov z gastrointestinalnimi stromalnimi tumorji (GIST) je omogočila uspešnejše zdravljenje. Na izbiro najustreznejšega zdravila za bolnike z GIST vplivajo aktivacijske mutacije v genih c-KIT in PDGFRA. Mutacije v navedenih genih najdemo pri približno 90 % bolnikov z GIST. Večina izmed teh mutacij omogoči dober odgovor na zdravljenje z zaviralci tirozin kinaz (npr. imatinibom v prvi liniji zdravljenja), nekatere izmed mutacij pa povzročijo neodzivnost bolnika na zdravljenje. Pogosto se pojavijo tudi sekundarne mutacije, ki kljub prvotnemu dobremu odgovoru na zdravljenje z zaviralci tirozin kinaz povzročijo neodzivnost bolnika na prvotno zdravilo. V tem primeru je treba izbrati drugo vrsto zaviralca tirozin kinaz (npr. sunitinib, sorafenib, nilotinib). Poznavanje mutacijskega statusa genov c-KIT in PDGFRA predstavlja pomemben podatek za zdravnika pri izbiri ustreznega zdravljenja za posameznega bolnika.
Ključne besede: rak prebavil, mutacije, geni, testi
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3133; Prenosov: 807
Celotno besedilo (492,46 KB) |
1444. Ali imajo tarčna zdravila svoje mesto v radiokemoterapiji tumorjev prebavil?Vaneja Velenik, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: V zadnjem desetletju smo priča hitremu napredku v razumevanju tumorske biologije in imunologije rakov prebavil. Sočasno je prišlo do izboljšav v tehnikah obsevanja, zaradi katerih je lokalna kontrola bolezni boljša, saj je lahko doza na tumor večja, toksičnost na zdrava tkiva pa manjša. Skrb zbujajoč pa ostaja visok delež pojava oddaljenih zasevkov, kar nakazuje na potrebo po še agresivnejšem multimodalnem zdravljenju. Pričakovana dobrobit tarčnih zdravil pri nemetastatskih rakih prebavil je še vedno stvar kliničnih raziskav. Nujna je prepoznava prave populacije bolnikov in vključitev v raziskave ne glede na histologijo ali lokalizacijo tumorjev, pač pa glede na specifične molekularne in genetske nenormalnosti, torej glede na njihov specifični genetski profil.
Ključne besede: rak požiralnika, rak želodca, radiokemoterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3098; Prenosov: 756
Celotno besedilo (398,59 KB) |
1445. Limfedem pri bolnikih z melanomomTanja Planinšek Ručigaj, 2013, strokovni članek Povzetek: Po zdravljenju malignomov je eden izmed najpogostejših zapletov pojav sekundarnega limfedema. Pogostnost pojavljanja je odvisna od mesta rakavega obolenja in terapevtskih ukrepov. Pojavlja se pri eni tretjini vseh rakavih obolenj, ali zaradi samega obolenja oziroma razrasta metastaz, ki moti odtok limfne tekočine, ali zaradi limfadenektomije, ter operativne odstranitve primarnega tumorja, kjer operacija poškoduje limfne poti, ali kot posledica fibrozno spremenjenega tkiva po radioterapiji, kjer je prav tako moten limfni odtok. Pojavnost limfedema pri zdravljenju melanoma je pogosta, vendar pri nas še vedno neprepoznana. Nezdravljen limfedem pogosto vodi v ponovitve erizipelov in v enormno povečanje določenega predela telesa. Zato sta izredno pomembna preventiva in hitro prepoznavanje limfedema z napotitvijo na ustrezno zdravljenje. Da bi preprečili zapoznelo diagnozo in zdravljenje limfedema po zdravljenju raka ter posledične zaplete, mora zdravnik v času spremljanja bolnika aktivno iskati znake in simptome limfedema ter bolnike s težavami takoj zdraviti ali napotiti. Še pomembneje pa je, da bolnik že ob zdravljenju osnovne bolezni dobi ustrezne informacije o možnosti nastanka lifedema ter sam zazna že zgodnje otekanje in na to opozori svojega terapevta, ki nato bolnika napoti na čim prejšnje ustrezno zdravljenje limfedema. Zdravljenje se sestoji iz faze dekongestije, kjer z različnimi metodami, najpogosteje kompresijsko terapijo s kratkoelastičnimi povoji, evakuiramo edem. Tej fazi sledi vzdrževalna faza, kjer z medicinskimi kompresijskimi pripomočki vzdržujemo needematozno stanje.
Ključne besede: limfedem, melanom, rak (medicina), diagnostika, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3669; Prenosov: 851
Celotno besedilo (308,39 KB) |
1446. Značilnosti raka požiralnika in raka želodcaVaneja Velenik, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Po podatkih Globocana je v letu 2008 za rakom zbolelo 12,7 milijona ljudi in umrlo zaradi njega 7,6 milijona ljudi (1). Kar 56 % novih primerov in 63 % smrti zaradi raka so zabeležili v manj razvitih področjih sveta. Najpogostejši so bili pljučni rak (1,61 milijona, 12,7 % vseh), rak dojke (1,38 milijona, 10,9 % vseh) ter rak debelega črevesa in danke (1,23 milijona, 9,7 % vseh). Najpogostejši vzrok smrti zaradi raka so bili pljučni rak (1,38 milijona, 18,2 % vseh), rak želodca (738 tisoč smrti, 9,7 % vseh) in rak jeter (696 tisoč smrti, 9,2 % vseh). Predvidevanja o bremenu raka so še bolj črnogleda. Leta 2030 naj bi za to boleznijo na novo zbolelo 20,3 milijona ljudi in umrlo zaradi raka 13,2 milijona ljudi. Incidenca naj bi se torej povečala za 75 %, v slabše razvitih deželah pa naj bi se skoraj podvojila v primerjavi z letom 2008. Rak bo glavni vzrok morbiditete in mortalitete v vsaki deželi sveta. Vsepovsod bomo opazovali porast deleža raka debelega črevesa in danke, raka dojk ter raka prostate, v najrazvitejših deželah tudi raka pljuč pri ženskah. Incidenca raka želodca in raka materničnega vratu bosta v upadanju, prav tako pa tudi rak pljuč pri moških v razvitih deželah (2).
Ključne besede: rak požiralnika, rak želodca, značilnosti
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3235; Prenosov: 816
Celotno besedilo (506,26 KB) |
1447. Zdravljenje lokoregionalno napredovalega karcinoma požiralnikaJasna But-Hadžić, Marko Bitenc, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: V prispevku predstavljamo primer 67-letnega bolnika z napredovalim karcinomom srednje tretjine požiralnika, s širjenjem v zgornjo in spodnjo tretjino, v stadiju T3 N2–3M0. Kljub obsežnosti bolezni je prejel optimalno zdravljenje s predoperativno radiokemoterapijo in operacijo. Uspešen potek zdravljenja je omogočil individualen pristop, tesno sodelovanje vseh strok onkologije in uporaba novih obsevalnih tehnik.
Ključne besede: rak požiralnika, ploščatocelični rak, radiokemoterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3447; Prenosov: 874
Celotno besedilo (417,38 KB) |
1448. Predoperativno obsevanje pri bolnici z rakom želodcaAjra Šečerov Ermenc, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Pri bolnikih z neresektabilnim oz. mejno resektabilnim rakom želodca, ki nimajo razsoja bolezni, priporočamo predoperativno radiokemoterapijo, s katero poskušamo zmanjšati tumor in s tem zvišati možnost popolne odstranitve (R0 resekcija). V prispevku je prikazan primer bolnice z rakom želodca v kliničnem stadiju T4 N1 M0, ki je bila zdravljena s predoperativno radiokemoterapijo, ki ji je sledila totalna gastrektomija. Dosežen je bil zelo dober odgovor na predoperativno zdravljenje. Po operaciji je bolnica prejela še dopolnilno kemoterapijo in pet let po zaključku zdravljenja ni imela ponovitve bolezni.
Ključne besede: predoperativno obsevanje, rak želodca, radiokemoterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3143; Prenosov: 827
Celotno besedilo (370,35 KB) |
1449. |
1450. |
