Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (rak) .

371 - 380 / 1483
Na začetekNa prejšnjo stran34353637383940414243Na naslednjo stranNa konec
371.
Klinični register otroških rakov in poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu
Ana Mihor, Vesna Zadnik, Katarina Lokar, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Lorna Zadravec-Zaletel, 2022, strokovni članek

Povzetek: V Sloveniji letno za rakom zboli okoli 70 otrok in mladostnikov, mlajših od 20 let. S časom incidenca narašča, preživetje pa se toliko izboljšuje, da posledično pada umrljivost in se povečuje število preživelih, ki zaradi tveganja za pojav poznih posledic potrebujejo doživljenjsko spremljanje. Standardni nabor podatkov Registra raka Republike Slovenije vsebuje preskope podatke za nekatere poglobljene raziskave o raku v otroštvu in mladostništvu ter poznih posledicah pri preživelih. V Registru raka smo zato leta 2020 začeli aktivnosti za vzpostavitev Kliničnega registra otroških rakov in poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu, ki deluje kot populacijski register z razširjenim naborom podatkov. Njegov osnovni namen je sistematično beleženje poznih posledic zdravljenja raka, zasnovali pa smo ga v dveh modulih. Prvi, ki je namenjen Registru raka, z uporabo pristopa aktivne registracije prek dostopa do elektronskih zapisov o bolnikih Pediatrične klinike Ljubljana ter drugih ustanov omogoča natančen popis bolezni (skladno z mednarodnimi pravili), primarnega zdravljenja (operacije, kumulativne doze posameznih zdravil, kumulativne obsevalne doze, presaditev krvotvornih matičnih celic in druga zdravljenja), morebitnih stranskih učinkov zdravljenja in morebitne ponovitve bolezni, za katero je zdravljenje popisano enako podrobno kot primarno zdravljenje. Prvi modul že vsebuje podatke za incidenčno leto 2019, sledila bo pospešena registracija nadaljnjih let. Drugi modul je namenjen Enoti za ugotavljanje poznih posledic raka Onkološkega inštituta Ljubljana, kjer bodo zdravniki med obiskom bolnika imeli dostop do vseh zbranih podatkov in možnost prospektivnega beleženja obiskov, opravljenih preiskav, izpolnjenih vprašalnikov in ugotovljenih poznih posledic. Drugi modul je v postopku testiranja uporabniške prijaznosti, razvijamo pa tudi avtomatiziran opis zdravljenja (tako imenovani potni list za preživele) in priporočil za sledenje.
Ključne besede: register raka, klinični register, rak v otroštvu, pozne posledice
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 558; Prenosov: 0

372.
Celostna rehabilitacija onkoloških bolnikov
Lorna Zadravec-Zaletel, Mateja Kurir-Borovčić, Nikola Bešić, 2022, strokovni članek

Povzetek: V okviru Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) smo z aktivnostmi za vzpostavitev celostne rehabilitacije onkoloških bolnikov pričeli leta 2017. Celostna rehabilitacija zajema medicinsko, psihološko, socialno in poklicno rehabilitacijo ter je prilagojena posameznemu bolniku. Omogoča zgodnje prepoznavanje somatskih in psihičnih posledic malignega obolenja in njegovega zdravljenja ter njihovo čim prejšnje odpravljanje. Njena dobrobit je boljša kakovost življenja bolnikov od postavitve diagnoze dalje ter hitrejša vrnitev na delovno mesto. Raziskava celostne rehabilitacije bolnic z rakom dojk OREH se na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana izvaja od leta 2019 in je namenjena razvoju ter testiranju novega sistema celostne rehabilitacije za onkološke bolnike v Sloveniji. Osrednja oseba v celostni rehabilitaciji je koordinatorka celostne rehabilitacije (diplomirana medicinska sestra) za onkološke bolnike, ki z vprašalniki preverja, s katerimi težavami se bolnica sooča, in je bolnici v oporo med težkimi preizkušnjami na poti zdravljenja. Prek multidisciplinarnega konzilija OREH je bolnica v odvisnosti od izraženosti težav in v skladu s smernicami ter klinično potjo celostne rehabilitacije napotena na različne storitve celostne rehabilitacije v okviru mreže izvajalcev. Preliminarne analize rezultatov kažejo dobrobit celostne rehabilitacije na določenih področjih. V okviru celostne rehabilitacije vzpostavljamo tudi klinični register poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu, v mesecu oktobru pa bomo začeli na OI Ljubljana izvajati Pilotno raziskavo celostne rehabilitacije bolnikov z rakom debelega črevesja in danke 2022– 2024. Naš namen je namreč razširiti celostno rehabilitacijo na širši krog onkoloških bolnikov, kar je zapisano tudi v zavezujočem dokumentu DPOR 2022–2026. V prihodnosti bomo razširili in izboljšali sodelovanje s sodelujočimi institucijami, zagotovili financiranje dejavnosti celostne rehabilitacije in si prizadevali spremeniti zakonodajo zgodnje poklicne rehabilitacije. Oviro za hitrejšo implementacijo celostne rehabilitacije predstavlja predvsem pomanjkanje ustreznih strokovnjakov in prostorov.
Ključne besede: celostna rehabilitacija, onkološki bolniki, Državni program obvladovanja raka, rak dojke
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 648; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (105,71 KB)

373.
Vpliv radona na pojavljanje pljučnega raka v Sloveniji
Mojca Birk, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Ana Mihor, Nika Bric, Miran Mlakar, Vesna Zadnik, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Izhodišče: Svetovna zdravstvena organizacija je opredelila radon v bivalnem okolju kot enega izmed 19 okoljskih karcinogenov. Radon je poleg tobačnega dima eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj pljučnega raka ter predstavlja približno 10-odstotni delež vseh primerov pljučnega raka. V naši raziskavi smo prvič preučili, kako radon vpliva na pojavljanje pljučnega raka v Sloveniji. Metode: Za 40-letno obdobje od leta 1978 do leta 2017 so bili na ravni naselij povezani trije viri podatkov: zboleli za pljučnim rakom (Register raka Republike Slovenije), prebivalci (Statistični urad Republike Slovenije) in Radonski zemljevid Slovenije. V modele prostorskega glajenja z Bayesovimi hierarhičnimi modeli je kot pojasnjevalna spremenljivka vključen radon v bivalnem okolju in izračunan pripisljivi delež raka. Relativno tveganje je ocenjeno s standardiziranim količnikom incidence. Rezultati: V Sloveniji za pljučnim rakom zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju (analiza na ravni naselij) zboli približno 60 oseb letno, kar predstavlja 5 % vseh s to boleznijo. Analiza relativnega tveganja po spolu kaže, da imajo v Sloveniji zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju povečano tveganje pljučnega raka predvsem moški. Ženske, ki bivajo na območjih, bolj obremenjenih z radonom, nimajo povečanega relativnega tveganja za nastanek pljučnega raka. Zaključek: Izpostavljenost radonu v bivalnem okolju je poleg kajenja med najpomembnejšimi nevarnostnimi dejavniki pljučnega raka v slovenski populaciji. Na območjih, kjer je radona veliko (predvsem južna in jugovzhodna Slovenija), je z javnozdravstvenega vidika ključno izvajanje preventivnih ukrepov, v prvi vrsti pa ozaveščanje in poučevanje prebivalstva o nevarnosti ter možnostih za preprečitev bolezni.
Ključne besede: radon, pljučni rak, pripisljivi delež, ocena tveganja
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 582; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (197,67 KB)

374.
Dopolnitev in uskladitev smernic : enotno sledenje
Andraž Perhavec, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: sarkomi, rak maternice, ginekološka onkologija, sarkomi maternice
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2022; Ogledov: 517; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (215,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

375.
Napotitev na mezenhimski konzilij OI : vzpostavitev nacionalne baze podatkov s sarkomi maternice
Gregor Vivod, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: sarkomi, rak maternice, ginekološka onkologija, sarkomi maternice
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2022; Ogledov: 6336; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (216,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

376.
Prikaz kliničnih primerov – OI Ljubljana
Nina Pišlar, Andraž Perhavec, Marko Novak, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: sarkomi, rak maternice, ginekološka onkologija, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2022; Ogledov: 674; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (266,98 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

377.
Vloga sistemskega onkološkega zdravljenja
Nina Turnšek, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: sarkomi, rak maternice, ginekološka onkologija, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2022; Ogledov: 435; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (233,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

378.
Vloga radioterapije
Miha Toplak, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: sarkomi, rak maternice, ginekološka onkologija, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2022; Ogledov: 495; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (217,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

379.
Lokalno napredoval mezenhimski tumor maternice
Sebastjan Merlo, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: sarkomi, rak maternice, ginekološka onkologija, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2022; Ogledov: 396; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (153,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

380.
Transabdominalna ali transvaginalna UZ vodena biopsija mezenhimskih tumorejv maternice : pogled ginekologa in pogled radiologa
Jure Knez, Tadeja Skok, Nina Boc, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: sarkomi, rak maternice, ginekološka onkologija, radiologija
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2022; Ogledov: 477; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (267,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh