1391. Razvoj novih sistemskih zdravljenj pri bolnikih z razsejanim rakom prostateBoštjan Šeruga, Tomaž Milanez, Simona Borštnar, Nataša Snoj Šarvari, Breda Škrbinc, 2011, strokovni članek Povzetek: Hormonsko zdravljenje s kastracijo je v začetku navadno učinkovito pri večini bolnikov z razsejanim rakom prostate, vendar bolezen čez čas neizbežno napreduje. Docetaksel v kombinaciji s prednizonom predstavlja standardno zdravljenje v prvi liniji zdravljenja bolnikov z razsejanim, proti kastraciji odpornim rakom prostate (rKORP). Do danes je bilo v kliničnih raziskavah preizkušenih več učinkovin v kombinaciji z docetakselom, vendar se nobena kombinacija ni izkazala za učinkovitejšo od docetaksela samega. Za bolnike z rKORP, pri katerih bolezen napreduje po zdravljenju z docetakselom, predstavljata kabazitaksel in abirateron acetat novi možnosti sistemskega zdravljenja.
Ključne besede: prostata, rak (medicina), zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2970; Prenosov: 791
 Celotno besedilo (157,10 KB) |
1392. Rezultati kirurškega zdravljenja resektabilnih jetrnih metastaz pri raku debelega črevesa in danke v UKC MariborStojan Potrč, Matjaž Horvat, Tomaž Jagrič, Janja Ocvirk, Vaneja Velenik, Bojan Krebs, Arpad Ivanecz, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča: Pri bolnikih z jetrnimi metastazami (JM) pri kolorektalnem raku (KRR) le kirurško zdravljenje, sedaj pogosto kombinirano z drugimi načini zdravljenja, nudi možnost dolgotrajnejšega preživetja ali pa celo upanje na ozdravitev. Namen raziskave je prikaz možnosti multimodalnega načina zdravljenja in ocenitev rezultatov takšnega zdravljenja JM pri KRR pri naših bolnikih. Metode: V obdobju od 1. julija 1997 do 31. decembra 2011 je bilo opravljenih 377 jetrnih operacij pri 281 bolnikih z metastazami KRR (178 moški, 103 ženske; povprečna starost 63,3 leta; razpon 27 do 85 let). Rezultati: Od skupno 377 operacij zaradi JM KRR je bila 324-krat opravljena resekcija jeter, od tega pri 28 bolnikih kombinirana z RFA. 235 (79,4 %) je bilo R0 resekcij, 54 (18,2 %) je bilo R1 in 7 (2,4 %) R2 resekcij. Skupno 53 posegi so bile RFA JM. Pri 113 bolnikih so bile JM ugotovljene sinhrono ob ugotovitvi KRR, pri 168 pa je šlo za metahrone JM. 145 bolnikov je imelo unilobarne, 136 pa bilobarne metastaze. Povprečno je bilo 2,9 jetrnih metastaz, povprečna velikost metastaz pa je bila 4,3 cm. Pri 46 bolnikih je bilo obolenje prisotno tudi zunaj jeter. 131 bolnikov je pred jetrno operacijo prejemalo neoadjuvantno kemoterapijo. 16-krat je bila za povečanje preostanka jeter opravljena portalna embolizacija, 10-krat pa ligatura desne veje vene porte. Simultana resekcija jeter je bila narejena pri 41 bolnikih. Pri prvi operaciji je bila opravljena resekcija jeter pri 252 bolnikih. Pri 239 bolnikih je bila narejena samo resekcija jeter, pri 23 bolnikih pa je bila resekcija kombinirana še z radiofrekventno ablacijo JM (RFA). Od 239 resekcij JM brez dodatne RFA je bilo 198 (83 %) resekcij R0, 36 (15 %) R1, 5 (2 %) pa R2 resekcij. Pri 29 bolnikih je bila narejena samo RFA JM (20-krat odprta RFA, 9-krat perkutana RFA). Zaradi ponovitve obolenja smo operirali 73 bolnikov, pri katerih smo opravili 96 posegov (1 do 6 na bolnika). Upoštevajoč vse opravljene operacije (377) je bila skupna pooperacijska obolevnost 25,5 %, 30-dnevna umrljivost pa je bila 1,9 %. Pričakovano 5-letno preživetje pri bolnikih z R0 resekcijo JM in brez zunaj jetrnega obolenja je bilo 38,3 % (mediano preživetje: 43 mesecev). Zaključki: Resekcije jeter so varne (morbiditeta: 25,5 %; 30 mortaliteta: 1,9 pri R0 resekcijah), glede na pričakovano dolgoročno preživetje (5-letno 38,3 %, mediana 43 mesecev) pa trenutno predstavljajo najučinkovitejši način zdravljenja bolnikov z metastazami KRR. Poudarjen je pomen multidisciplinarnega pristopa in multimodalnega zdravljenja bolnikov z metastazami KRR
Ključne besede: kolorektalne novotvorbe, jetra, metastaze, debelo črevo, rak (medicina), resekcije, kirurški postopki, operativni, preživetje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3477; Prenosov: 855
Celotno besedilo (409,95 KB) |
1393. Sarkomi : doktrinarna načela zdravljenja in klinične potiMatej Bračko, Marta Dremelj, Darja Eržen, Monika Jagodic, Simona Jereb, Eva Možina, Marko Novak, Marko Špiler, Radka Tomšič, Lorna Zadravec-Zaletel, Branko Zakotnik, 2011, strokovni članek Ključne besede: rak (medicina), sarkom, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3070; Prenosov: 832
Celotno besedilo (142,01 KB) |
1394. Paliativna oskrbaMaja Ebert Moltara, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Paliativna oskrba (PO) je pomemben, nepogrešljiv sestavni del zdravstvene oskrbe bolnikov z neozdravljivo boleznijo in se izvaja na vseh ravneh zdravstvenega sistema. Za celostno oskrbo paliativnih bolnikov skrbi multiprofesionalen tim, ki zagotavlja razreševanje fizičnih, psihičnih, socialnih in duhovnih težav, s katerimi se soočajo paliativni bolniki ter njihovi svojci. Glavni cilj je skrb za čim boljšo kakovost življenja. PO priznava življenje in umiranje kot naraven proces.
Ključne besede: paliativna oskrba, onkologija, umiranje, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3321; Prenosov: 836
Celotno besedilo (441,86 KB) |
1395. Sistemsko zdravljenje napredovalega diferenciranega raka ščitniceCvetka Grašič-Kuhar, 2014, pregledni znanstveni članek Povzetek: Diferencirani rak ščitnice predstavlja preko 90 odstotkov raka ščitnice. Nastane iz folikularnih celic ščitnice in spada med visoko ozdravljive rake. Primarno zdravljenje je kirurško, visoko rizični za ponovitev prejmejo še adjuvantno radiojodno terapijo in tiroksin v supresijskem odmerku. Pri 7-23% bolnikov pride do pojava zasevkov v oddaljenih organih (pljuča, skelet). Temelj zdravljenja metastatskega diferenciranega raka ščitnice je radiojodna terapija. Pri pojavu rezistence na radiojodno terapijo je ob napredovanju bolezni sedaj na voljo zdravljenje s tarčnim zdravilom sorafenibom.
Ključne besede: rak ščitnice, napredovali rak, zdravljenje, preživetje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2984; Prenosov: 775
Celotno besedilo (508,96 KB) |
1396. Smernice za obravnavo bolnikov z rakom debelega črevesa in dankeVaneja Velenik, Irena Oblak, Martina Reberšek, Stojan Potrč, Mirko Omejc, Franc Jelenc, Ibrahim Edhemović, 2011, strokovni članek Ključne besede: rak (medicina), debelo črevo, danka
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2989; Prenosov: 793
Celotno besedilo (173,82 KB) |
1397. Pomen mutacije gena receptorja za epidermalni rastni dejavnik za zdravljenje nedrobnoceličnega raka pljučTanja Čufer, Tanja Ovčariček, Izidor Kern, 2011, strokovni članek Povzetek: Petletno preživetje bolnikov s pljučnim rakom je slabo, samo 12-odstotno, in se v zadnjih 15 letih ni bistveno izboljšalo. Standardno zdravljenje razsejanega nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP), ki je danes najpogostejši tip raka pljuč, je kemoterapija na osnovi citostatika cisplatina. S tem je citostatsko zdravljenje razsejanega NDRP najbrž doseglo največ, kar je lahko. V zadnjih letih pa smo tudi pri zdravljenju NDRP priča razmahu tarčnega zdravljenja. Kot učinkovita so se izkazala tarčna zdravila, ki delujejo na receptor za epidermalni rastni dejavnik (EGFR), in to predvsem mali molekuli, zaviralca tirozinske kinaze (TKI) erlotinib in gefitinib. EGFR je transmembranski glikoprotein, ki se nahaja tako na površini zdravih kot tudi tumorskih celic različnih rakov. Pripada družini proteinov ErbB, ki vključuje 4 receptorje. Od vseh določanj izraženosti EGFR se je določitev aktivirajočih mutacij gena za EGFR v primarnem tumorju izkazala za najboljši pozitivni napovedni dejavnik odgovora na zdravljenje s proti EGFR usmerjenimi TKI. Čeprav je bila povezava med mutacijami gena za EGFR ter nekaterimi kliničnimi in patološkimi značilnostmi NDRP dokazana, pa na podlagi kliničnih in patoloških značilnosti bolnikov ne moremo zanesljivo prepoznati tistih, ki bodo imeli največjo korist od zdravljenja s TKI. Samo z določitvijo aktivirajočih mutacij gena za EGFR je mogoče prepoznati bolnike, ki bodo značilno bolje odgovorili na zdravljenje s TKI kot na kemoterapijo in pri katerih je ob zdravljenju s proti EGFR usmerjenimi TKI utemeljeno pričakovati razmeroma dolgo preživetje in dobro kakovost življenja. Zato je danes pri vseh bolnikih s pljučnim adenokarcinomom pred uvedbo prvega sistemskega zdravljenja napredovale bolezni priporočeno določanje mutacij gena za EGFR v primarnem tumorju. Na podlagi tega podatka je namreč mogoča ustreznejša izbira prvega in tudi poznejših redov sistemskega zdravljenja pri vsakem bolniku.
Ključne besede: pljuča, rak (medicina), zdravljenje, genetika, mutacije, epidermalni rastni dejavnik
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3740; Prenosov: 968
Celotno besedilo (328,54 KB) |
1398. |
1399. Predoperativno obsevanje medenice po kratkem režimu 5 x 5 Gy pri bolniku s karcinomom dankeFranc Anderluh, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Pri bolnikih z lokalno in/ali regionalno napredovalim karcinomom danke je po trenutno veljavnih smernicah indicirano predoperativno zdravljenje. V prispevku je prikazan klinični primer starejšega bolnika s karcinomom danke v kliničnem stadiju T4 N0 M0, ki je bil zdravljen s predoperativnim obsevanjem medenice po kratkem režimu 5 x 5 Gy, čemur je po šestih tednih sledila abdominoperinealna ekscizija. Ob patološki kompletni remisiji bolnik pooperativne kemoterapije ni prejemal in je bil ob zadnji kontroli, slabo leto in pol po operaciji, brez znakov za ponovitev bolezni.
Ključne besede: predoperativno obsevanje, karcinom danke, rak danke, medenica
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2987; Prenosov: 714
Celotno besedilo (309,24 KB) |
1400. Razporeditev genotipov človeških virusov papiloma pri bolnicah z rakom materničnega vratu in cervikalno intraepitelijsko neoplazijo tretje stopnje (CIN 3) v SlovenijiNina Jančar, Eda Vrtačnik-Bokal, Mario Poljak, 2011, strokovni članek Povzetek: Rak materničnega vratu (RMV) se razvije prek več stopenj predrakavih sprememb in ga je z učinkovitim presejalnim programom mogoče preprečiti oz. odkriti in v zgodnjem stadiju uspešno zdraviti. Spolno prenosljiva okužba z visokotveganimi genotipi človeških virusov papiloma (angl. human papillomavirus, HPV) je nujni dejavnik tveganja za nastanek predrakavih sprememb na materničnem vratu in RMV. Pred uvedbo cepljenja proti HPV smo želeli opredeliti razporeditev genotipov HPV pri bolnicah z RMV in bolnicah s predrakavimi spremembami najvišje stopnje (CIN 3) v Sloveniji. Razporeditev genotipov HPV smo analizirali na 284 vzorcih RMV. HPV dezoksiribonukleinsko kislino (DNK) smo dokazali v 262 od 278 vzorcev RMV (94,2 %). Ugotovili smo, da RMV najpogosteje povzročajo HPV 16, HPV 18 in HPV 33. Razporeditev genotipov HPV smo določili tudi na 261 vzorcih brisov materničnega vratu, odvzetih ženskam s CIN 3. V 253 od 261 vzorcev CIN 3 (96,9 %) smo dokazali prisotnost HPV DNK. V 80,6 % vzorcev smo našli le en visokotvegani genotip, v drugih vzorcih smo našli po več genotipov HPV (2 do 9 genotipov). Pri ženskah s CIN 3 so bili najpogosteje zastopani HPV 16, HPV 31 in HPV 33. Profilaktično cepljenje s trenutno dostopnimi cepivi proti HPV bi lahko preprečilo do 77 % primerov RMV in do 60 % primerov CIN 3 v Sloveniji, ki ju povzročata HPV 16 in HPV 18.
Ključne besede: onkologija, rak materničnega vratu, HPV
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3095; Prenosov: 791
Celotno besedilo (166,46 KB) |
