Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: The article discusses the owls of the Pohorje Mountains (NE Slovenia). Ten species have been registered so far, 4 of them as breeders: Tawny Owl Strix aluco, Pygmy Owl Glaucidium passerinum (rediscovered in 1993), Tengmalm’s Owl Aegolius funereus (rediscovered in 1996) and Long-eared Owl Asio otus; 1 species, i.e. Little Owl Athene noctua, occurs here merely as a chance guest and most probably does not breed. Five species, however, have not been registered in the Pohorje Mountains in recent years, and only some of their historical data from the end of the 19th century and from the beginning of the 20th century are at hand. These species are: Barn Owl Tyto alba, Eurasian Scops Owl Otus scops, Eagle Owl Bubo bubo, Ural Owl Strix uralensis (expected species) and Short-eared Owl Asio flammeus. A very interesting owls’ habitat in these mountains are the environs of raised bogs (Sphagno–Piceetum association), which are shared by 3 owl species: Tawny Owl, Pygmy Owl and Tengmalm’s Owl. Utterly new for Slovenia are the findings regarding the upper limit of the altitudinal distribution of the Little Owl (777 m a.s.l.) and Long-eared Owl (1,450 m a.s.l.) and the lower limit of the altitudinal distribution of the Pygmy Owl in the non-breeding season (310 m a.s.l.).
Ključne besede: ekologija živali, ornitologija, ptice, sove, Ljubljansko barje
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 246; Prenosov: 100
Celotno besedilo (137,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Kavke Corvus monedula so najmanjše in najživahnejše predstavnice rodu vranov (Corvus). Kot zveste človekove spremljevalke poseljujejo tako velika mesta kot vasi ter poživljajo pokrajino s svojimi zvonkimi klici in zračnimi akrobacijami. Od drugih vranov se razlikujejo po manjši velikosti, krajšem kljunu, sivem zatilju in svetli šarenici. Kljub živahnemu značaju in prisotnosti v neposredni človekovi bližini ali pa morda prav zaradi tega je bila kavka dolgo časa prezrta, zato je prav, da ji v prihodnje namenimo več pozornosti.
Ključne besede: kavka, ptice, zoologija
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 264; Prenosov: 144
Celotno besedilo (2,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Regionalni pristop temelji na upoštevanju fizičnih, družbenih ter ekonomskih značilnosti pokrajine kar je osnova za celovito načrtovanje razvoja. Primer Slovensko Sredozemlje in trajnostni ravoj kaže pristop vključevanja javnosti v priprave načrta upravljanja z obalo. Ta proces narekuje iskanje novih oblik posredovanja ključnih vsebin zainteresiranim javnostim kar terja tudi njihovo dejavno opredelitev do različnih razvojnih opcij.
Ključne besede: pravna ureditev, mednarodne konvencije, Barcelonska konvencija
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 298; Prenosov: 80
Povezava na datoteko

Povzetek: Modern biotechnology raises different types of issues which should be addressed at the appropriate time and level in accordance with the subsidiary principle. Strengthening and/or developing adequate mechanisms and authorities concerns should base on sound scientific data and clear correct facts. Such biosafety framework has also to be capable of safeguarding the environment, biodiversity, the multifuctionality of our agriculture, and allowing consumer to choose if they wish between the products of genetically modified organisms (GMOs), conventional or organic agriculture. It should enables our industry to seize the opportunity that these technology offers, for the ultimate benefit as society at large. Potential risk assessment of GMOs involves technical and regulatory procedures to work best with public involvement and dissemination of information, and with respect to the legislation of GMOs and their products. Consequently, the establishment of a national biosafety system is a common need. It is important that each element of it presents unique management challenges and resources requirements, which should be review during the national case studies, and working group exercises. We should not transfer biosafety schemes from others without being critical. From a global perspective, the implementation of such system can also be mutually supportive and should provide a sound international framework in order to promote the safe development of modern biotechnology, its acceptability and its use in Slovenia. The Government has defined modern biotechnology as one of the priority area of research and technological development, where Slovenia has comparative advantage and critical mass of knowledge and strengthening is given to the importance of the investment in national research, in order to create conditions for scientists to work effectively and transfer skills to industry where necessary. In view of the above, the support in form of the UNEP/GEF project ìDevelopment of National Biosafety Framework for Sloveniaî was extremely valuable to ensure effective and efficient system with respect to the adopted legislation. This document serves as a basic guide to the implementation of the biosafety system. The involvement of different ministries and several stakeholders in the preparation of this document ensures that different views were taken into account when developing effective and efficient system to enable safe use of GMOs in Slovenia.
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 230; Prenosov: 96
Celotno besedilo (821,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: »Iz take smo snovi kot sanje« je rekel Shakespeare. Jaz pa pravim: »Iz take smo snovi kot znanje... Spoznanje je misel, ki jo ujamemo v letu, jo umestimo v svoje pasti in udejanimo v svojem znanstvenem poskusu. Potem okameni in postane stvarnost. Znanje postavimo v nek kontekst. Kamenček v mozaiku, kamor morda sploh ne sodi, a vendarle se prej ali slej umesti, kamor res sodi.« Ali pa ne! Kam bo sodila naša misel jutri, ko bo fluidni mozaik našega spoznanja o vsem kar nas obdaja in kar počnemo, dobil spet drugo podobo – ne vemo ..! Ali nam bo dano kdaj spoznati predvsem človeka samega, spletne mreže naših nevronov? Ali nam bo dano to spoznanje ali ne, je težko reči, saj je eno človeško življenje za to prekratko. Rodimo se in umremo v ne-vedenju. Tako sama vidim svoje delo. Tako raziskovalci tu gledamo živa bitja in naravo – biologijo. Mnogo bolje bo danes o tem govoril naš znanstveno - umetniški film, zato bodi dovolj..! Ker dan zahteva od nas še mnogo več – treba je preliti to znanje med ljudi. Treba ga je dajati mladim raziskovalcem. So kot nežni cvetovi, žejni jutranje rose učenosti - a so tudi zahtevni, neusmiljeni, brezsramni in izčrpavajoči. A prav vzgoja mladih raziskovalcev, ki jih pri nas opremimo še z dodatnimi znanji in veščinami tako, da bodo kos vsem izzivom družbe in gospodarstva, je pomembno poslanstvo NIBa. Ti novi doktorji znanosti, ki izhajajo iz našega dela, bodo namreč nujno potrebna gonilna sila inovativnega razvoja Slovenije. A sedanjost zahteva tudi, da pretopimo znanje v zlato. Žal nismo alkimisti in vmes – med znanjem in bogastvom je še mnogo, na kar ne moremo vplivati. Je kopica drugih elementov in podpornih sistemov, za katere znanost in znanstveniki sami ne moremo dosti narediti. Lahko le pomagamo graditi ta podporni sistem do mere, ko bo zlitje z njim rodilo resnično konkurenčnost in uspeh. A to se ne doseže čez noč... Ko se obračam v zgodovino, ugotavljam, da smo bili včasih že kar na pravi poti. Da smo se znali odrekati in videti višje cilje. Znanost je že lepo shodila in rastoča industrija 70-80 let ji je znala podajat roko. A to so bili drugačni časi in kaj se je zgodilo potem – je preveč za današnji slavnostni dan! Nekako v tistem času se je rodil NIB. Vizionarski pogled prof. Miroslava Zeia, pobudnika ustanovitve našega instituta, se je danes uresničil. NIB torej ni rodila politika za razliko od večine, posebno naravoslovno tehničnih inštitutov, ki so imeli zato tudi potrebno državno podporo. NIB je rasel kot samorastnik, samosvoje, kar nas je utrdilo za preživetje, tudi za prihajajoče obdobje. Tako ga danes zaradi odličnega znanstvenega dela in kompetentnih raziskovalcev nova tehnološka predvidevanja vključujejo kot močnega partnerja v svojem razvoju. Posebno v zadnjem desetletju zaznamo prodor, tako v znanstvenem delu z naraščajočimi dobrimi publikacijami (npr. v prestižni reviji Nature) kot tudi na razvojnem področju. V 70 letih se je inštitutu priključila Mor - ska biološka postaja (MBP), ki je ime - la pomemben vpliv tudi na delo na - ših drugih področij, kot so bile tedaj rastlinska fiziologija, entomologija in predvsem raziskave ekosistemov. MBP je namreč že takrat izvajala svo - je družbeno pomembno poslanstvo v strateškem delovanju na področju razvoja in raziskav širšega obalnega okolja in upravljanja z morskimi viri. Podobno smo danes tudi na skoraj vseh področjih svojega dela in eksper - tize stalni partner ministrskih služb in agencij, prvenstveno na področju oko - lja, kmetijstva in zdravstva. Postali in ostali smo - na eni strani nepogrešljivi izvajalec in na drugi svetovalec politi - ke pri načrtovanju njenega razvoja, ne nazadnje tudi na več segmentih nujne sinhronizacije z Evropsko politiko in direktivami. V zadnjem desetletju smo uspeli ob pod - pori resornega ministrstva za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo posodo - biti infrastrukturo MBP, tako da je ta danes ena najmodernejših ustanov na severnem Jadranu in okolici. Upamo, da bomo to lahko storili tudi v Lju - bljani na Biološkem središču, saj že po petnajstih letih po vselitvi to poka po šivih, predvsem zaradi prodora mla - dih ljudi, ki prihajajo na NIB, vse več tudi iz tujine. Biologija je danes namreč v svetu ena najbolj hitro se razvijajočih disciplin in prodira v mnoge pore novih teh - nologij – od klasičnih vrst biotehno - logije do nano-tehnologij in celo do vesoljskih tehnologij – česar se prav doma premalo zavedamo! Sodelovati s poslovnim sektorjem poskušamo, bodisi preko vključevanja v nove Cen - tre odličnosti, Centre kompetentnosti ter preko možnih povezovanj s pod - jetji doma in tudi preko naših meja, poskušamo… A po mojem osebnem prepričanju je najbolj učinkovito usta - navljanje lastnih podjetij, strategija, ki je prav ob 50 letnici rodila naše prvo odcepljeno podjetje Biosistemika, ki je zrasla iz naših raziskav s področja sistemske biologije. Predmet naših raziskav je torej zelo ra - znolik - od bakterij do človeka in njegovega okolja. Rdeča nit je seveda ohranjene zdravega okolja za zdrave - ga človeka, kar je nedvomno najvišja kakovost življenja. Naj tu končam. Vabim vas torej v prije - ten popoldan, ko boste občutili biolo - gijo in se s tem zavedli sebe kot živega bitja, ki je le del narave in nič več, a nič manj kot to.
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 276; Prenosov: 140
Celotno besedilo (5,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...