Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (po��kodovanost gozdov) .

1581 - 1590 / 1690
Na začetekNa prejšnjo stran155156157158159160161162163164Na naslednjo stranNa konec
1581.
Vloga gozda v trajnostno-sonaravnem razvoju Zgornje Gorenjske
Andreja Ferreira, 2006, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so družbene potrebe po vlogah gozda, in predlagati, kako bi gozd lahko dodatno prispeval k trajnostno-sonaravnemu razvoju Zgornje Gorenjske. Trajnost dosedanjega razvoja je bila ocenjena s pomočjo modela, v katerega so bili vključeni okoljski, socialni in ekonomski kazalci. Na osnovi prednosti in slabosti dosedanjega razvoja so prišle do izraza tudi družbene potrebe po vlogah gozda, ki smo jih v nadaljevanju primerjali z obstoječimi vlogami gozda. Ugotovili smo, da so bili v preteklosti razmeroma veliki napori vloženi v ohranjanje naravne dediščine, biotske raznovrstnosti in varovanje zemljišč pred erozijo, da pa bi bilo trebanujno okrepiti vlogo gozda pri ohranjanju poselitve, kmetijske dejavnostiin kulturne pokrajine ter energetski preskrbi prebivalstva.
Ključne besede: vloga gozdov, trajnostni razvoj, sonaravni razvoj, Zgornaj Gorenjska
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4308; Prenosov: 1921
.pdf Celotno besedilo (4,34 MB)

1582.
Dendroekološka analiza rasti smreke (Picea abies (L.) Karst.) v okolici dveh termoelektrarn
Tom Levanič, Andreja Slapnik, 2006, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Namen študije je bil analizirati širine branik pred obdobjem največjega onesnaževanja z SOo2, med tem obdobjem in po sanacijskih ukrepih, opravljenih na termoelektrarnah Šoštanj (TEŠ) in Trbovlje (TET). Analiza širin branik preživelih dreves na ploskvah bliže TET in TEŠ je pokazala, da so bile branike v obdobju največjega onesnaževanja znatno ožje kot tiste na manj vplivanih lokacijah. Izkazalo se je tudi, da je odziv dreves na klimatske vplive na bolj in manj vplivanih ploskvah sicer primerljiv - vsa drevesa so se odzivala enako, vendar tista bliže termoelektrarnam bolj, tista z bolj oddaljenih ploskev pa manj in so se tudi hitreje vrnila v stanje normalnega priraščanja kot prizadeta drevesa. Primerjava rasti s klimo je pokazala, da je večina pozitivnih in negativnih značilnih let sicer posledica klimatskih dejavnikov, vendar pa lahko nekatera značilna leta na ploskvah bliže virom onesnaževanja nedvoumno pripišemo postopnemu povečevanju proizvodnje v termoelektrarnah in posledičnemu povečevanju emisij SO2 v ozračje. Na osnovi teh ugotovitev sklepamo, da je vpliv termoelektrarn na debelinski prirastek drevja omejujoč. Proizvodna sposobnost rastišč ni izkoriščena, drevesa so v konstantnem stresu, na dodatne okoljske strese se odzivajo občutljiveje kot drevesa zunaj vplivnega območja, normalizacija rasti po nastopu ugodnih rastnih razmer pa je daljša. Po namestitvi odžvepljevalnih čistilnih naprav v TEŠ in postavitvi odvodnika v TET so se razmere za rast dreves v okolici termoelektrarn izboljšale, kar se kaže tudi v postopoma vedno manjših razlikah med rastjo dreves na vplivnih in manj vplivnih območjih. Izboljšanje rasti prizadetih dreves je bolj izrazito v okolici TEŠš, kjer je bila ekološka sanacija učinkovitejša; manj pa se je rast izboljšala v okolici TET, kjer je 360 m visoki odvodnik emisije samo razpršil na večje območje.
Ključne besede: onesnaženost zraka, SO2, žveplov dioksid, propadanje gozdov, dendroekologija, debelinski prirastek, smreka, Picea abies (L.) Karst., termoelektrarne, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4468; Prenosov: 1783
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

1583.
Socio-ekonomski pomen gozdov v alpskem prostoru
Robert Mavsar, 2005, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek obravnava gozd v alpskem prostoru in njegov pomen tako za lastnike kot družbo nasploh. Medtem ko je interes lastnikov predvsem v neposrednih ekonomskih učinkih gozdov, je družbeni pomen gozdov precej širši in vključuje tudi posredne učinke. Uskladitev teh na videz nasprotujočih si interesov, s čimer bi bil omogočen trajnostni razvoj alpskega prostora, je zahtevna naloga,ki pa ni nerešljiva.
Ključne besede: alpski prostor, vloga gozdov, družba, lastniki
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4447; Prenosov: 1907
.pdf Celotno besedilo (159,23 KB)

1584.
Pomen lesnoproizvodne funkcije za lastnike gozdov na osrednjem Pohorju
Aleksander Golob, Jože Mrakič, 1987, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdarstvo, organiziranost, gozdnata krajina, Pohorje, pomen gozdov, labilnost kmetij, stabilnost kmetij
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4335; Prenosov: 1826
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

1585.
Ugotavljanje povečane vrednosti gozdov v postopku denacionalizacije
Janez Krč, Iztok Winkler, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Vrednost gozda se poveča zaradi gradnje gozdnih cest. Povečano vrednost gozda je mogoče ugotoviti na podlagi ponovne katastrske klasifikacije gozda. Ta način pa je zamuden in drag. Hitrejši in bolj zanesljiv je izračun na podlagi izračuna skrajšanja spravilne razdalje, ki je posledica novih gozdnih cest. Pri tem si lahko pomagamo z digitalizacijo obravnavanega gozda in prometnic, kar omogoča zanesljiv izračun skrajšanih spravilnih razdalj, ki vplivajo na povečano vrednost gozda.
Ključne besede: gozdovi, denacionalizacija, povečana vrednost, odprtost gozdov, spravilna razdalja
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4245; Prenosov: 1872
.pdf Celotno besedilo (851,13 KB)

1586.
1587.
Rje - prikrita grožnja za lesnate rastline v Sloveniji?
Barbara Piškur, 2016, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: diagnostika, karantenski organizmi, taksonomija, rje, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2898; Prenosov: 713
.pdf Celotno besedilo (104,14 KB)

1588.
1589.
Obhodnja v enodobnih smrekovih gozdovih ter vpliv ekonomsko-tehničnih pogojev nanjo
Martin Čokl, 1968, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: gozdarstvo, smreka, prirastek lesa, struktura gozdov, lesna zaloga, debelina lesa, donos, premer dreves
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3047; Prenosov: 740
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

1590.
Iskanje izvedeno v 0.43 sek.
Na vrh