1621. |
1622. Zagotavljanje kakovosti v ultrazvočni diagnostikiSašo Rainer, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Izvajanje programa za zagotavljenje kakovosti ima velik pomen tudi v ultrazvočni diagnostiki, saj lahko poslabšanje kakovosti slike in nekaterih funkcij pomembno vpliva na zmožnost odkrivanja in pravilne opredelitve patoloških procesov. Elementi programa za zagotavljanje kvalitete so: pravilnoravnanje z aparaturo, njeno dnevno vzdrževanje, detekcija slabšanja kakovosti pri dnevnem delu in redno testiranje vsakih šest mesecev. Testiranjezajema vizualno inspekcijo aparature (sond, mehaničnih delov, filtra, kablov in kontaktov), oceno kakovosti dokumentacijskih posnetkov, testiranje s fantomom in dokumentacijo rezultatov. S fantomom preverjamo specifične parametre, ki neposredno zadevajo kakovost slike. V prispevku so okvirno obrazloženi ti parametri ter njihov pomen, opisane so tudi vrste ultrazvočnih fantomov. Redno izvajanje programa za zagotavljanje kakovosti bi moralo postati obvezen sestavni del aktivnosti vsake ultrazvočne diagnostične enote.
Objavljeno v DiRROS: 08.12.2023; Ogledov: 266; Prenosov: 46
 Celotno besedilo (225,33 KB) |
1623. Tehnične zahteve kakovostnega ultrazvočnega aparataSašo Rainer, 1999, strokovni članek Povzetek: Ultrazvočna tehnologija doživlja skokovit razvoj; spreminjajo se tudi merila glede kakovosti ultrazvočnih aparatur.Aparat naj bo zasnovan na osnovi digitalne tehnologije, saj le-ta prinaša številne prednosti. Za preiskave dojkuporabljamo visokofrekventne linearne sonde, najbolje multifrekventne (med5- in 12 MHz), k osnovni opremi pa sodijo tudi konveksne in sektorske sonde (med 3- in 5- MHz). Vse sonde naj omogočajo dopplersko funkcijo. Pribor naj vsebuje kakovostno vodilo za punkcije. Aparatura naj omogoča spektralni (pulzni) doppler, barvni doppler in angio- oziroma power doppler; zaznava naj čim nižje pretoke. Dinamični obseg naj bo čim večji.Pomemben je dovolj velik notranji spomin. Najpogosteje uporabljene nastavitve naj bodo shranjene v obliki programov (preset). Barvni monitor mora imeti visoko ločljivost. Kontrolna plošča mora biti zasnovana ergonomsko. Naštete so možnosti za dokumentacijo posnetkov. Aparatura naj omogoča povezavo v računalniška omrežja(kompatibilnost s standardom Dicom 3,0)
Objavljeno v DiRROS: 08.12.2023; Ogledov: 259; Prenosov: 45
Celotno besedilo (134,08 KB) |
1624. Mamografska tehnika - projekcije in kompresijaKristijana Hertl, Miljeva Rener, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Vsaka od različnih projekcij pri slikanju dojk doda svoj pomemben delež k prepoznavanju začetnega karcinoma dojke. Zelo pomembna je tudi pravilna in zadostna kompresija pri slikanju dojk. Nepravilno izvedena projekcija in kompresija lahko že ob prvem slikanju zavedeta radiologa k lažno negativnem izvidu, kar pa za ženo pomeni zakasnitev terapije in bistveno poslabša prognozo. Radiološki inženir in radiolog se morata zavedati, da z določeno projekcijo dobro prikažemo samo določene dele dojke. Pogoj za optimalen prikaztkiva dojke je prepoznavanje anatomskih odnosov med prsno steno, pektoralno mišico in žleznim tkivom.
Objavljeno v DiRROS: 08.12.2023; Ogledov: 355; Prenosov: 63
Celotno besedilo (799,97 KB) |
1625. Zagotavljanje kakovosti pri razvijanju mamogramovLucijan Miklavčič, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uporaba senzitometra in denzitometra za spremljanje učinkovitosti pri razvijanju filmov mora biti poznana ekipi, ki se ukvarja z zagotavljanjem kakovosti na področju radiologije, posebno pa v mamografiji. Prispevek uvaja bralca v osnove, ki so potrebne za razumevanje programa zagotavljenja kakovosti in spremljanja parametrov pri razvijanju mamografskih filmov.
Objavljeno v DiRROS: 08.12.2023; Ogledov: 288; Prenosov: 70
Celotno besedilo (329,78 KB) |
1626. Klinična presoja kakovosti mamogramovMiljeva Rener, Kristijana Hertl, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Kakovosten mamogram prikaže kar največ tkiva dojke, je primerno ekponiran, kontrasten, ni zabrisan, z nizkim šumom, brez artefaktov in je narejen s sprejemljivo dozo sevanja. Končni videz mamograma je skupek raznih dejavnikov,od katerih so najpomembnejši sodoben mamografski aparat z optimalnonaravnano fotocelico in s sodobnim priborom; posebna pozornost velja postopku razvijanja. Dobro usposobljeno, posebej za to delo izobraženo osebje mora vzdrževati visoko kakovost, to pa pripomore k čim manjšemu številu zgrešenih in zapoznelih diagnoz.
Objavljeno v DiRROS: 08.12.2023; Ogledov: 296; Prenosov: 72
Celotno besedilo (674,07 KB) |
1627. |
1628. Kakovost mamografskih slik in doze pri mamografiji v SlovenijiUrban Zdešar, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Prvi pogoj za učinkovito zgodnje odkrivanje raka dojke so kakovostni mamogrami. Načela varstva pred sevanjem pa zahtevajo še, da so ti narejeni ob čim nižji dozni obremenitvi za slikano žensko. Le če dosežemo oboje, lahko govorimo o kakovostni mamografiji. Pri nadzoru mamografskih rentgenskih napravv Sloveniji določimo povprečno prejeto dozo na dojko, s pomočjo mamografskega fantoma pa poskušamo oceniti kakovost mamogramov. Rezultati nadzora v obdobju med letoma 1996 in 1999 kažejo, da je stanje tehnične kakovosti mamografij v Sloveniji primerljivo s stanjem v razvitem svetu. Še vedno pa so nekate težave, kot so podeksponirani mamogrami, razmeroma pogoste.Vsaj nekatere med njimi bi odpravili programi preverjanja kakovosti, ajih zaenkrat nima še nobena od mamografskih diagnostik v Sloveniji.
Objavljeno v DiRROS: 08.12.2023; Ogledov: 305; Prenosov: 79
Celotno besedilo (580,05 KB) |
1629. |
1630. |
