1591. |
1592. |
1593. |
1594. |
1595. |
1596. |
1597. |
1598. |
1599. Odpornost lesa izbranih lesnih vrst na prostemMiha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Velika večina drevesnih vrst iz slovenskih gozdov nima odpornega lesa, zato na prostem (pre)hitro propade. Kadar les uporabljamo v gospodarske namene, želimo te procese čim bolj upočasniti. V okviru raziskave smo v ta namen les izbranih domačih drevesnih vrst (navadne smreke (Picea abies), les smrekovih lubadark, bele jelke (Abies alba), beljave in jedrovine rdečega bora (Pinus sylvestris), jedrovine evropskega macesna (Larix decidua), navadne bukve (Fagus sylvatica), belega gabra (Carpinus betulus) in jedrovine robinije (Robinia pseudoaccacia)) impregnirali z baker-etanolaminskim biocidnim proizvodom oziroma jih termično modificirali. Vzorce smo leta 2007 izpostavili na terensko polje Oddelka za lesarstvo v Ljubljani, kjer smo vsako leto ocenjevali razkrojenost. Najhitreje so propadli vzorci gabra in bukve. Prvi razkroj na smrekovini se je pojavil po dveh letih. Les lubadark je začel trohneti leto pred referenčno smrekovino, macesnovina in jedrovina bora pa leto kasneje. Najbolje se je izkazal les robinije. Z impregnacijo smo uspešno zaščitili les iglavcev, pri bukovini in gabrovini smo bili manj uspešni. Termična modifikacija se je izkazala za uspešen postopek zaščite za vse preizkušane lesne vrste.
Ključne besede: les, naravna odpornost, razkroj, modifikacija lesa, impregnacija lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.12.2023; Ogledov: 394; Prenosov: 90
 Celotno besedilo (270,74 KB) |
1600. |
