1581. Gospodarjenje z jelko v SlovenijiAndrej Bončina, Andrej Ficko, Matija Klopčič, Dragan Matijašič, Aleš Poljanec, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku analiziramo strukturo in razvojne značilnosti sestojev z jelko, gospodarjenje in posek jelke po stirih rastiščnih skupinah (A-D) glede na gojitveno ekološke značilnosti jelke na podlagi podatkovnih zbirk Zavoda za gozdove Slovenije. V lesni zalogi jelke prevladuje srednje debelo (d=30-49 cm)in debelo drevje (d=50 cm in veè) (84,9 %). Najveè (45 %) debelih jelk je vdinarskih jelovjih in jelovih bukovjih (skupina B), razvojno najmlajsa je jelka v jelovjih s praprotmi in na drugih jelovih rastiščih na nekarbonatu (skupina C). Analiza debelinske strukture jelke in stevila dreves iz prve in druge izmere na stalnih vzorčnih ploskvah ter naraščanje povprečnega premera posekanih jelk v obdobju zadnjih 14 let nakazujejo staranje in regresijo jelke, ki sta izrazitejša v skupini B. Vraščanje jelke prek meritvenega praga je največje v skupini C (19,2/ha/10 let) in se statistično značilno razlikuje od drugih skupin. Najmanjšo vrast jelke ugotavljamo v skupini B (4,2/ha/10 let), jakost poseka jelke je tu najvišja (22,3 % LZ) z najvišjim povprečnim premerom posekanih jelk (42,5 cm) in 48 % sanitarne sečnje. Za aktivno ohranjanje jelke je pomembno predvsem zmanjšanje vpliva jelenjadi in skrbno ter diferencirano gojitveno ukrepanje z daljšimi parcialnimi pomladitvenimi dobami. Predlagamo tudi nekatere druge ukrepe. Ključne besede: jelka, Abies alba Mill., gozdovi, razvoj gozdov, rastlinojeda divjad, divjad, struktura sestojev, rast sestojev, razvoj sestojev, smrekovi gozdovi Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4785; Prenosov: 2021 Celotno besedilo (757,54 KB) |
1582. Zgradba in razvoj pragozdov in ohranjenih bukovih gozdov v EvropiTihomir Rugani, Thomas Andrew Nagel, Dušan Roženbergar, Dejan Firm, Jurij Diaci, 2008, pregledni znanstveni članek Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica L., pragozdovi, gozdni rezervati, struktura gozdov, dinamika gozdov, režimi motenj, gojenje gozdov Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4753; Prenosov: 1944 Celotno besedilo (701,23 KB) |
1583. Vloga gozda v trajnostno-sonaravnem razvoju Zgornje GorenjskeAndreja Ferreira, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so družbene potrebe po vlogah gozda, in predlagati, kako bi gozd lahko dodatno prispeval k trajnostno-sonaravnemu razvoju Zgornje Gorenjske. Trajnost dosedanjega razvoja je bila ocenjena s pomočjo modela, v katerega so bili vključeni okoljski, socialni in ekonomski kazalci. Na osnovi prednosti in slabosti dosedanjega razvoja so prišle do izraza tudi družbene potrebe po vlogah gozda, ki smo jih v nadaljevanju primerjali z obstoječimi vlogami gozda. Ugotovili smo, da so bili v preteklosti razmeroma veliki napori vloženi v ohranjanje naravne dediščine, biotske raznovrstnosti in varovanje zemljišč pred erozijo, da pa bi bilo trebanujno okrepiti vlogo gozda pri ohranjanju poselitve, kmetijske dejavnostiin kulturne pokrajine ter energetski preskrbi prebivalstva. Ključne besede: vloga gozdov, trajnostni razvoj, sonaravni razvoj, Zgornaj Gorenjska Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4340; Prenosov: 1933 Celotno besedilo (4,34 MB) |
1584. Dendroekološka analiza rasti smreke (Picea abies (L.) Karst.) v okolici dveh termoelektrarnTom Levanič, Andreja Slapnik, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen študije je bil analizirati širine branik pred obdobjem največjega onesnaževanja z SOo2, med tem obdobjem in po sanacijskih ukrepih, opravljenih na termoelektrarnah Šoštanj (TEŠ) in Trbovlje (TET). Analiza širin branik preživelih dreves na ploskvah bliže TET in TEŠ je pokazala, da so bile branike v obdobju največjega onesnaževanja znatno ožje kot tiste na manj vplivanih lokacijah. Izkazalo se je tudi, da je odziv dreves na klimatske vplive na bolj in manj vplivanih ploskvah sicer primerljiv - vsa drevesa so se odzivala enako, vendar tista bliže termoelektrarnam bolj, tista z bolj oddaljenih ploskev pa manj in so se tudi hitreje vrnila v stanje normalnega priraščanja kot prizadeta drevesa. Primerjava rasti s klimo je pokazala, da je večina pozitivnih in negativnih značilnih let sicer posledica klimatskih dejavnikov, vendar pa lahko nekatera značilna leta na ploskvah bliže virom onesnaževanja nedvoumno pripišemo postopnemu povečevanju proizvodnje v termoelektrarnah in posledičnemu povečevanju emisij SO2 v ozračje. Na osnovi teh ugotovitev sklepamo, da je vpliv termoelektrarn na debelinski prirastek drevja omejujoč. Proizvodna sposobnost rastišč ni izkoriščena, drevesa so v konstantnem stresu, na dodatne okoljske strese se odzivajo občutljiveje kot drevesa zunaj vplivnega območja, normalizacija rasti po nastopu ugodnih rastnih razmer pa je daljša. Po namestitvi odžvepljevalnih čistilnih naprav v TEŠ in postavitvi odvodnika v TET so se razmere za rast dreves v okolici termoelektrarn izboljšale, kar se kaže tudi v postopoma vedno manjših razlikah med rastjo dreves na vplivnih in manj vplivnih območjih. Izboljšanje rasti prizadetih dreves je bolj izrazito v okolici TEŠš, kjer je bila ekološka sanacija učinkovitejša; manj pa se je rast izboljšala v okolici TET, kjer je 360 m visoki odvodnik emisije samo razpršil na večje območje. Ključne besede: onesnaženost zraka, SO2, žveplov dioksid, propadanje gozdov, dendroekologija, debelinski prirastek, smreka, Picea abies (L.) Karst., termoelektrarne, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4508; Prenosov: 1793 Celotno besedilo (2,49 MB) |
1585. Socio-ekonomski pomen gozdov v alpskem prostoruRobert Mavsar, 2005, pregledni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava gozd v alpskem prostoru in njegov pomen tako za lastnike kot družbo nasploh. Medtem ko je interes lastnikov predvsem v neposrednih ekonomskih učinkih gozdov, je družbeni pomen gozdov precej širši in vključuje tudi posredne učinke. Uskladitev teh na videz nasprotujočih si interesov, s čimer bi bil omogočen trajnostni razvoj alpskega prostora, je zahtevna naloga,ki pa ni nerešljiva. Ključne besede: alpski prostor, vloga gozdov, družba, lastniki Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4487; Prenosov: 1915 Celotno besedilo (159,23 KB) |
1586. Pomen lesnoproizvodne funkcije za lastnike gozdov na osrednjem PohorjuAleksander Golob, Jože Mrakič, 1987, izvirni znanstveni članek Ključne besede: gozdarstvo, organiziranost, gozdnata krajina, Pohorje, pomen gozdov, labilnost kmetij, stabilnost kmetij Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4384; Prenosov: 1844 Celotno besedilo (1,31 MB) |
1587. Ugotavljanje povečane vrednosti gozdov v postopku denacionalizacijeJanez Krč, Iztok Winkler, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Vrednost gozda se poveča zaradi gradnje gozdnih cest. Povečano vrednost gozda je mogoče ugotoviti na podlagi ponovne katastrske klasifikacije gozda. Ta način pa je zamuden in drag. Hitrejši in bolj zanesljiv je izračun na podlagi izračuna skrajšanja spravilne razdalje, ki je posledica novih gozdnih cest. Pri tem si lahko pomagamo z digitalizacijo obravnavanega gozda in prometnic, kar omogoča zanesljiv izračun skrajšanih spravilnih razdalj, ki vplivajo na povečano vrednost gozda. Ključne besede: gozdovi, denacionalizacija, povečana vrednost, odprtost gozdov, spravilna razdalja Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4290; Prenosov: 1883 Celotno besedilo (851,13 KB) |
1588. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2014 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v l. 2014 v skladu s pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Primož Simončič, Marko Kovač, Matjaž Čater, Tom Levanič, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Matej Rupel, Iztok Sinjur, Mitja Skudnik, Urša Vilhar, Daniel Žlindra, 2015, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: varstvo gozdov, monitoring, osutost, prirastek, poročilo Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3025; Prenosov: 830 Celotno besedilo (9,78 MB) |
1589. |
1590. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2015 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v l. 2015 v skladu s pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Primož Simončič, Mitja Ferlan, Marko Kovač, Lado Kutnar, Tom Levanič, Nikica Ogris, Špela Planinšek, Matej Rupel, Iztok Sinjur, Mitja Skudnik, Daniel Žlindra, Jure Žlogar, Saša Vochl, 2016, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: varstvo gozdov, monitoring, osutost, prirastek, poročilo Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2918; Prenosov: 787 Celotno besedilo (8,27 MB) |