21. Pomen gozda za ohranjanje biodiverzitete dvoživk (Amphibia) na območju načrtovanega regijskega parka Kočevsko-KolpaKatja Poboljšaj, 2000, drugi znanstveni članki Povzetek: Na obmo~ju na~rtovanega Regijskega parka Ko~evsko-Kolpa je potekala raziskava dvo`ivk od pomladi 1999 do jeseni 2000, kjer je bilo opa`enih 13 vrst dvo`ivk na 47 najdi{~ih. Najpomembnej{a mresti{~a so predvsem obmo~ja ve~jih sklenjenih mokri{~ v dolinah rek Ribnice in Rin`e, ter na {ir{em obmo~ju Ko~evske Reke in Mlake pri Ko~evski Reki. Le-ta imajo pomembno vlogo pri ohranjanju pestrosti vrst dvo`ivk in s tem biotske pestrosti gozdov na celotnem obmo~ju Regijskega parka Ko~evsko-Kolpa.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, vrstna diverziteta, živalstvo, gozd, mokrišča, dvoživke, Amphibia, regijski park Kočevsko-Kolpa, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4395; Prenosov: 1863
 Celotno besedilo (720,80 KB) |
22. Prostorastoča drevesa kot stopni kamni v kmetijski krajiniJanez Pirnat, 2000, drugi znanstveni članki Povzetek: Prostorastoča drevesa so pogosto edini gradnik naravne vegetacije v kmetijski krajini, lahko pa sestavljajo mozaik krajinskih gradnikov, skupaj s opi drevja, koridorji drevnine ali zaplatami gozda v kmetijski matici. Ve~krat sestavljajo sama ali skupaj z `e omenjenimi krajinskimi gradniki omre`je, ki omogo~a prehajanje {tevilnim vrstam. Prostorasto~a drevesa v kmetijski krajinipogosto zapostavljamo, nimamo evidentiranih, kljub zakonski osnovi ne gospodarimo z njimi. Analize drevnine na izseku Sor{kega polja ka`ejo, da prostorasto~a drevnina danes nima ve~ vlog, kot jih je imela pred desetletji, zato pa je pomembnej{a kot stopni kamni zlasti v tistih delih kmetijskih krajin, kjer so drugi ostanki naravne vegetacije `e izginili, oziroma so njihove medsebojne razdalje prevelike, da bi {e omogo~ale prehajanje vrst.
Ključne besede: biotska pestrost, prostorastoča drevnina, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, prostorastoče drevo, biodiverziteta, kmetijska krajina, stopni kamen, gradnik vegetacije, regionalizacija, geografski informacijski sistem
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4927; Prenosov: 1977
Celotno besedilo (902,76 KB) |
23. |
24. Ohranjanje in primerno povečevanje biotske pestrosti v slovenskih gozdovih : oblikovanje in analiza kazalnikov : (študija)2001, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: biotska pestrost, gospodarjenje z gozdom, večnamenska vloga gozda, varstvo narave, ohranitev pestrosti, smernice razvoja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3122; Prenosov: 836
Celotno besedilo (6,64 MB) |
25. Predlog kazalnikov in zasnove monitoringa biotske pestrosti v Sloveniji : podlage za usklajevanje in usmeritve za nadaljnje delo : (osnutek, verzija 3.5)Franc Ferlin, 2002, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: biotska pestrost, monitoring, zbiranje podatkov, metoda dela, kazalniki
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3004; Prenosov: 782
Celotno besedilo (2,26 MB) |
26. Zaključno poročilo: UN - ECE/FAO temperate and boreal forest resources assessment 2000 for SloveniaMilan Hočevar, Leon Behin, Maja Jurc, Marko Kovač, Franc Ferlin, Lado Kutnar, Miran Čas, Gregor Božič, Mirko Medved, Andreja Ogulin, 1999, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gozd, gozdarstvo, gozdna inventura, gozdno lastništvo, zdravstveno stanje, funkcija gozda, biološka pestrost, Slovenija, FAO projekt
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3287; Prenosov: 698
Celotno besedilo (6,73 MB) |
27. Trendi v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu v SlovenijiMarjana Westergren, Gregor Božič, Hojka Kraigher, 2017, drugi znanstveni članki Povzetek: Ob pričakovani večji pogostnosti in obsegu ujm sta nas žled februarja 2014 in namnožitev lubadarjev 2015 in 2016 opomnila na problematičnost preskrbe s semenom in sadikami. Pregledali smo obseg obnove s setvijo in sajenjem v zadnjih dvajsetih letih ter načrtovano porabo sadik in zaloge sadik v slovenskih drevesnicah. V Sloveniji se obseg obnove gozdov s sajenjem in setvijo zmanjšuje kljub vse večjim potrebam po obnovi gozdov po sanitarnih sečnjah; gozdno drevesničarstvo in semenarstvo razvojno zastaja. Trenutno v Sloveniji nismo sposobni zagotoviti zadostnih količin semena in sadik vseh ciljnih drevesnih vrst za potrebe sanacij v slovenskih gozdovih.
Ključne besede: obnova gozdov, sadike, genetska pestrost, prilagodljivost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.05.2017; Ogledov: 4541; Prenosov: 957
Celotno besedilo (1,13 MB) |
