501. Poljudno poročilo rezultatov projekta : Life naturaviva, biodiverziteta - umetnost življenjaAnamarija Žagar, Blaž Koderman, Danilo Bevk, Davorin Tome, Jernej Polajnar, Maja Opalički, 2022, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Kadar koli v družbi vznikne socialni ali naravni problem, se zbere skupina zainteresiranih ljudi, da bi ga rešili ali vsaj oblažili posledice. Z naraščanjem človeške populacije se število težav povečuje vedno hitreje. Podnebne spremembe in kriza biodiverzitete sta naravna problema, ki sta se povzpela na vrh seznama.
Vsi, ki se ukvarjajo s problemom krize biodiverzitete, slej ko prej spoznajo, da je težave bistveno lažje reševati, če jih ljudje razumejo do te mere, da so jih pripravljeni aktivno podpreti. Zato morajo biti ljudje čim bolj izobraženi in dobro obveščeni o problemih / rešitvah — eno izmed pomembnih naravovarstvenih orodij je zato tudi komuniciranje.
Mnogi v Sloveniji so zaskrbljeni zaradi krize biotske raznovrstnosti, veliko jih deluje na področju varstva narave. Manjka pa nam pobud, ki bi se osredotočale na biotsko raznovrstnost kot skupni imenovalec življenja. Vse vrste in naravni procesi znotraj ekosistemov so soodvisni, zato za biotsko raznovrstnost ne moremo skrbeti le z varovanjem določenih območij ali izbranih vrst. Ljudi je treba soočiti z nacionalno (ali celo širšo) vrednostjo biotske raznovrstnosti, če jih želimo odkrito seznaniti s problemom in pričakovati njihovo sodelovanje. Od tod potreba po projektu, ki bi zajel različne dele in ravni biotske raznovrstnosti ter jih predstavil ljudem kot enoten, neprecenljiv naravni pojav. Nekakšna sistematična predstavitev bogastva naše naravne dediščine z jasnim sporočilom, kako pomembno je, da zanjo skrbimo
Objavljeno v DiRROS: 02.09.2024; Ogledov: 195; Prenosov: 3172
 Celotno besedilo (3,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
502. Monitoring čebel na travniku v parku Tivoli v letu 2022 : končno poročiloDanilo Bevk, Rok Šturm, Blaž Koderman, 2022, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V Sloveniji je bilo do sedaj zabeleženih 573 vrst divjih čebel, vključujoč čmrlje in čebele samotarke. Divje čebele naseljujejo raznolike habitate, pri čemer ekstenzivni travniki igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju prehrane in gnezdišč za večino vrst. Čebele na cvetočih rastlinah nabirajo cvetni prah in medičino za svojo prehrano in prehrano zaroda. Pri tem opravljajo eno ključnih ekosistemskih storitev – opraševanje, tako divjih kot kmetijskih rastlin. Opraševalci so tako pomembni za ohranjanje biotske pestrosti in zagotavljanje prehranske varnosti.
Ključne besede: opraševalci, čebele, čmrlji, monitoring, park Tivoli, Ljubljana
Objavljeno v DiRROS: 02.09.2024; Ogledov: 194; Prenosov: 1800
Celotno besedilo (7,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
503. Testing of tomato brown rugose fruit virus by real-time RT-PCR (Bernabe-Orts et al. 2021) : validation reportNataša Mehle, Marta Luigi, Antonio Tiberini, Ariana Manglli, Ana Vučurović, Francesco Faggioli, 2023, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Detection and identification of tomato brown rugose fruit virus.
Ključne besede: ToBRFV, diagnostics, method validation, EURL-Virology
Objavljeno v DiRROS: 02.09.2024; Ogledov: 231; Prenosov: 158
Celotno besedilo (451,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
504. |
505. Nadgradnja poznavanja biotskih in abiotskih značilnosti ter obsega bentoških habitatnih tipov cirkalitoralni grobi sedimenti (MC3), cirkalitoralni premešani sedimenti (MC4) in cirkalitoralni peski (MC5) : končno poročiloBorut Mavrič, Ana Fortič, Lovrenc Lipej, Tihomir Makovec, Martina Orlando-Bonaca, Valentina Pitacco, Tjaša Premrl, Milijan Šiško, Leon Lojze Zamuda, 2023, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V skladu s projektno nalogo »Nadgradnja poznavanja biotskih in abiotskih značilnosti ter obsega bentoških habitatnih tipov cirkalitoralni grobi sedimenti (MC3), cirkalitoralni premešani sedimenti (MC4) in cirkalitoralni peski (MC5).« (Pogodba št. 2330-20-670002) smo pripravili končno poročilo o opravljem delu, ki naslavlja 4 glavne vsebinske sklope: a) opis metodologije, b) izris širšega habitatnega tipa MC 5 (cirkalitoralni peski) in ocena njegove površine, c) struktura epibentoške združbe na obravnavanem območju, in d) predlog monitoringa za potrebe ocene stanja tega habitatnega tipa, tako z vidika razširjenosti kot tudi stanja habitatnega tipa. Poročilo bazira na podatkih pridobljenih tekom projekta in na prejšnjih vmesnih poročilih (Mavrič in sod. 2021, 2022 in 2023)
Ključne besede: habitatni tipi, cirkalitoral, epibentoška združba, monitoring, poročila, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 02.09.2024; Ogledov: 227; Prenosov: 996
Celotno besedilo (4,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
506. Development of efficient methods and identification of barcodes for discriminating Grapevine flavescence dorée sensu-stricto from other related phytoplasmas and investigation of potential correlation between taxonomic identity and grapevine, alders and hazelnut plant hosts : project title (FLADO-VIGILANT)Nataša Mehle, Zala Kogej Zwitter, Marianne Loiseau, Xavier Foissac, Sylvie Malembic-Maher, Michael Maixner, Kerstin Zikeli, Stefano Costanzo, Luca Ferretti, Esmeraldina Sousa, 2023, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Development of efficient methods and identification of barcodes for discriminating Grapevine flavescence dorée sensu-stricto from other related phytoplasmas and investigation of potential correlation between taxonomic identity and grapevine, alders and hazelnut plant hosts
Ključne besede: Euphresco, Grapevine flavescence dorée, phytoplasmas, hazelnut, grapevine
Objavljeno v DiRROS: 02.09.2024; Ogledov: 190; Prenosov: 128
Celotno besedilo (491,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
507. Detection of plant viruses using nanopore highthroughput sequencing : validation reportAnja Pecman, Veronika Bukvič, Ana Vučurović, Irena Bajde, Jakob Brodarič, Nataša Mehle, Denis Kutnjak, 2023, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: diagnostics, method validation, nanopores, high-throughput sequencing
Objavljeno v DiRROS: 02.09.2024; Ogledov: 330; Prenosov: 1494
Celotno besedilo (6,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
508. The state of the art of local GI implementation in the Alps : deliverable 1.3.1Danilo Bevk, Thomas Böhm, Mita Drius, Danijel Kablar, Blaž Koderman, Katharina Lautze, Mojca Pintar, Luana Silveri, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: In the last century, human population growth and industrial development have been leading to the depletion of natural resources, to ecosystem degradation and to a worrying change in the global climatic conditions. One of the most striking forms of degradation is the fragmentation of ecosystems and habitats because of land use change, which poses a serious threat to biodiversity. A fragmented ecosystem cannot provide the human population with the fundamental ecosystem services (so-called ES hereafter), such as pollination, food, air quality, carbon sequestration, flood management, water treatment, local climate regulation, soil erosion prevention and so on. As the negative impacts of fragmentation have become apparent, the importance of maintaining ecological connectivity within ecosystems and landscapes at different levels of naturalness, including between protected areas and at the rural-urban interface, has been increasingly recognised.
Ključne besede: green infrastructure, Alps, Interreg, ecosystem services
Objavljeno v DiRROS: 02.09.2024; Ogledov: 229; Prenosov: 1425
Celotno besedilo (1,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
509. |
510. |
